Piše: C. R.
Na včerajšnji predpremieri novega kratkega filma Nebesa pod Triglavom, ki je nastal v Studiu Siposh, se je zbralo preko 200 gostov slovenskega družbenega, političnega, gospodarskega in medijskega sveta. Po projekciji filma je sledila okrogla miza z nekdanjim predsednikom Republike Slovenije Borutom Pahorjem ter drugimi gosti.
»S filmom Nebesa pod Triglavom smo se vrnili v 2. svetovno vojno, v del slovenske zgodovine, ki je identiteti slovenskega naroda prizadel globoke rane. Želeli smo si poseči tja, kamor do zdaj ni še nihče in prikazati eno izmed mnogih pozabljenih resničnih zgodb, ki so ostale v senci,« je dejal David Sipoš, direktor Studia Siposh.
Ozaveščanje o zgodovini
Zgodba filma je navdihnjena po resničnih dogodkih in spremlja najstnika Jožeta, ki v negotovih časih italijanske okupacije leta 1942 pomaga mami z vodenjem družinske trgovine. Zagledan je v sosedo Nežo, vse pa se spremeni v temni noči, ko njegovo mladost prekine žalostna usoda. Jožetova otroška nedolžnost je dokončno pokopana, odločiti se mora, ali bo stopil na pot maščevanja ali odpuščanja. Film orisuje usodo Slovencev, ki so bili primorani v času med drugo svetovno vojno in po njej pobegniti iz domovine, da bi ohranili svoje življenje in življenja svojih bližnjih.
Pri tem Sipoš poudarja: »Verjamemo, da ima vsak narod pravico poznati svojo zgodovino. Brez nje ne moremo vedeti, kaj je naša identiteta in kaj nas je izoblikovalo v najbolj mračnih trenutkih. To niso zgodbe desnih in levih, izdajstva in zmagoslavja. To so zgodbe trpljenja, kljubovanja in preživetja. Zgodbe povsem običajnih ljudi, ki so se znašli v prostoru in času s svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi in odločitvami. Predvsem pa z voljo do življenja in z veliko ljubeznijo do slovenskega naroda.«
Proces sprave je proces prihodnosti
Po projekciji filma Nebesa pod Triglavom je sledil pogovor o poteku sprave, že narejenih korakih ter pogledu v prihodnost. Pri pogovoru so sodelovali: nekdanji predsednik Borut Pahor, dr. Mitja Ferenc, zgodovinar in raziskovalec na področju prikritih grobišč, Romana Bider, vodja projekta Vseposvojitev in Peter Hribar, nečak umorjenih zakoncev Strmol, ki si prizadeva za pomiritev in spravo v narodu.
Nekdanji predsednik Pahor je izpostavil: »Po koncu svojega mandata se pol leta nisem nič oglašal. Prvič sem se oglasil ob ukinitvi dneva spomina na žrtve komunističnega režima. Postopek nastanka tega dneva spomina ne more zmanjšati pomena, da smo ta dan dobili. Imamo pa dan spomina na žrtve vseh totalitarnih sistemov, ki ga zelo sramežljivo obeležujemo. Prav je, da obeležimo tudi mrtve komunističnega nasilja. To je del v tem postopku pomiritve oz. sprave.«.
Dr. Ferenc je opisal svoja zadnja prizadevanja z državljansko peticijo pri Evropskem parlamentu glede pravice do pokopa. Bil je presenečen nad pozitivnim sprejemom, ki ga je bila deležna v Bruslju. Romana Bider pa je dejala: »Smisel Vseposvojitve, varuhov spomina, je vzpostavljanje osebnega odnosa. Pomembno je, da nas gane.«
Pri tem velja izpostaviti tudi življenjsko zgodbo Petra Hribarja, ki je je po dolgih letih sodnih bojev dosegel rehabilitacijo Rada in Ksenije Hribar, njun pokop in odškodnino za grad. Sprejel je tudi javno opravičilo s strani predsednika države. Odslej si brez zamer prizadeva za spravo na novih temeljih in pravi: »Sprava v Sloveniji trenutno ni mogoča. Bilo bi boljše ne govoriti o spravi, ampak o pomiritvi. Pomiritev je bolj smiselna. Sam sem odpustil storilcem zločina, ki se je zgodil nad Mačami na Gorenjskem [Nad Radom in Ksenijo Hribar]. Konkretno tistim desetim partizanom in partizanki. Ugotovil sem, da je to ena od pravilnih poti, vprašanje pa je, koliko je uporabna. Vprašanje je, kako odpustiš zločincem. S tem, ko odpustiš, presekaš to, kar traja že dolgo časa in prisiliš zločince, da odreagirajo. Na borčevski strani na provokacije odreagirajo. Odreagirajo na napačen način, ampak odreagirajo.«
Dr. Mitja Ferenc je spomnil na to, da smo bili do sedaj navajeni drugačnega prikazovanja zgodovine: »Navajeni smo črno-bele zgodovine, kjer imamo junake in izdajalce. Premalo pa poslušamo konkretne življenjske zgodbe. Preveč je etiketiranja in premalo občutkov. Zgodovinarji, če se izpostavimo, smo pogosto etiketirani kot figure. Mene je enostavno moralno gnalo, da sem po 16. maju lani, ko je med intimno slovesnostjo na Trgu republike, vlada med korespondenčno sejo ukinila dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. To me je podobno zabolelo kot na dan, ko smo odkrili žrtve v Hudi jami.«
Vsi sogovorniki so se strinjali, da je proces sprave nedokončan in da nas čaka še veliko korakov na tej poti. »Pomembno je čutiti bolečino. V preteklosti smo vsak na svoji strani čutili bolečino. Poanta pa je, da se vživimo v bolečino drugega. To lako prepreči, da bi ponovili te grozote,« je povzel nekdanji predsednik Pahor in dodal: »Ne vemo, kaj bo v prihodnosti. Vidimo pa zlovešča znamenja. Nočem strašiti. Ampak, če se kaj zgodi, moramo kot narod ostati enotni. Pomembno je zato, da razlik vsaj ne poglabljamo, če jih že ne moremo preseči. Zato je pomembno živeti bolečino drugega, iti naprej in odpuščati.«
Nebesa pod Triglavom so šele začetek
Navdušenje nad filmom Nebesa pod Triglavom je bilo v dvorani očitno. V enaki meri pa tudi presunjenost nad eno izmed življenjskih zgodb, ki jih je spisala vojna vihra. Eno izmed mnogih zgodb. Ekipa Studia Siposh se zaveda, da je s filmom Nebesa pod Triglavom predstavila le delček večplastne celote, v prihodnosti si jo želijo na filmskem platnu predstaviti bolj celovito, v obliki filmske trilogije. David Sipoš je v zaključku dejal: »Takšne zgodbe se nam zdijo vredne, da jih prikažemo na filmskem platnu. Ljudje jih potrebujemo za zgled in tudi opomin, da smo si Slovenci lahko sovražniki ali bratje. Naša srčna želja je, da s prenosom teh zgodb na platno pomagamo, da njihovih resnic in naukov ne pozabimo ne mi, ne rodovi, ki prihajajo za nami.«
Občinstvu so zato dali ekskluzivni vpogled v napovednik novega potencialnega projekta z delovnim naslovom »Exodus 1945«, ki prikazuje del zgodbe vračanja domobrancev v domovino. Razvoj projekta do vsega njegovega potenciala pa bo odvisen od finančnih sredstev, ki bodo na voljo. Zato je Sipoš tudi apeliral na zbrano občinstvo, da po svojih močeh pomagajo pri realizaciji tega zgodovinskega projekta.
Ekskluzivna spletna premiera igranega filma o usodni noči leta 1942 bo 3. marca ob 20.00 na YouTube kanalu Studia Siposh (YouTube kanal s premiero filma: https://www.youtube.com/@siposh). Ekipa v kratkem načrtuje tudi televizijsko premiero.
Avtorica spodnjih fotografij je Polona Avanzo:
