Festival Ljubljana predstavlja vrhunsko violinistko Lano Trotovšek in priznano pianistko nove generacije Mario Canyigueral, ki se bosta 250-letnici Beethovnovega rojstva poklonili z izvedbo vseh njegovih desetih Sonat za violino in klavir na koncertih 3., 4. in 6. avgusta ob 20.00 v Viteški dvorani Križank.
Talentirana violinistka Lana Trotovšek, ljubljenka poslušalstva, mednarodnih koncertnih odrov in svetovno uveljavljenih orkestrov, in Maria Canyigueral, najsijajnejša španska pianistka nove generacije, sta se 250-letnici rojstva Ludwiga van Beethovna poklonili z izvedbo vseh njegovih desetih Sonat za violino in klavir. Lepoto njegovih umetelno zasnovanih violinskih sonat bosta glasbenici, ki ju vežejo prijateljstvo in odmevni pretekli projekti, predstavili na treh večerih. Z njimi pa bosta koncertirali tudi v Španiji in Belgiji.
Prvi večer bo razgrnil začetek ustvarjalnega procesa Beethovna na področju violinskih sonat, ki se še spogleduje s tradicijo klasicizma, Haydna in Mozarta ter s prelomom te tradicije. Obe Sonati iz opusa 12 sta bili ob premierni izvedbi sprejeti zadržano, saj sta vključevali že napredne ideje, ki jih poslušalstvo konec 18. stoletja še ni moglo razumeti. Sonati iz opusa 23 in 24 je Beethoven načrtoval izdati skupaj, vendar je prišlo do napake v tisku. Opus 24 je znamenita Pomladna Sonata, ki prekinja klasicistično tristavčno formo sonate z dodanim, sicer le minuto dolgim Scherzom, ter s sproščeno liričnostjo.
Na drugem večeru bosta violinistka Lana Trotovšek in večkrat nagrajena španska pianistka Maria Canyigueral predstavili Beethovna kot neukročenega dediča klasicizma, ki drzno posega v tradicijo z novimi skladateljskimi prijemi in polaga vedno večji pomen v part violine kot samostojno virtuozno glasbilo. Violinske sonate opus 30 je napisal v njegovem najtežjem življenjskem obdobju, ko je spoznal in se pripravljal, da bo svetu v Heiligenstadtskem testamentu priznal svojo gluhost. Opus 47 pa je znana Kreutzerjeva sonata, za katero je Beethoven napisal, da je zelo zgoščena, slogovno podobna koncertu, in prav ta dramatski vrtinec jo uvršča med zelo priljubljena dela.
Zadnji večer, posvečen Beethovnovim violinskim sonatam, bosta odprli sonati iz opusa 30, ki sta nastali leta 1802, v travmatičnem obdobju, ko se je skladatelj boril s priznanjem, da postaja gluh. Ta neizogibna resnica ga je skorajda pahnila v smrt, spogledoval se je namreč s samomorom. Čustvena bolečina ga je priganjala k ustvarjanju – poleg violinskih sonat, op. 30, je napisal še klavirske sonate, op. 31, bagatele, op. 33, in drugo simfonijo. Opus 96 je napisal leta 1812 in to je njegov zadnji poskus v tem žanru. Sonata zaključuje njegovo srednje ustvarjalno obdobje, prežemata jo razmišljujoče razpoloženje in gostota tematskega materiala.
