Piše: Jože Jan
Ko slišimo »Cukrarna« nam na misel pride mnogo reči: sladkorna refinerija, prvi parni stroj v Sloveniji, tobačna tovarna, požar, kasarna, slovenska moderna, Dragotin Kette, Josip Murn Aleksandrov, propad, brezdomci, prenova.
Leta 2008 je Mestna občina Ljubljana od lastnikov kupila stavbo in zemljišče in med letoma 2018 in 2021 po načrtih biroja Scapelab izvedla popoln o prenovo. Cukrarna je doživela konservatorsko reinterpretacijo pri čemer sta bila ohranjena videz strehe in originalni zunanji obod s 318 okni. Vanj so vstavili jekleno konstrukcijo, ki nosi štiri galerijske prostore. Jeklena struktura visi z ostrešja in se v nobeni točki ne dotika tal, hkrati pa je tudi odstranjena od sten. S svojimi 5679 m2 je Cukrarna postala zanimiva tudi kot arhitekturni dosežek.
Z odprtjem Cukrarne prejšnji teden je Ljubljana dobila nov prostor za predstavitve sodobne umetnosti. Cilj Cukrarne je postati novo vozlišče kulturnega dogajanja v Ljubljani.
Ob odprtju Cukrarne se je otvorila tudi mednarodna razstava »Čudovitost spomina«. Naslov je izpeljan iz misli, zapisane v pismu, ki ga je Dragotin Kette namenil Ivanu Cankarju: »In smejal sem se tudi Tvoji lahkovernosti,. Ki tako rad verjameš čudovitosti iz ust mojih prijateljev, čudovitosti, ki postanejo čudovitosti le zaradi čudovitega spomina njihovega«. Tako se je sestavila pripoved prehajanja iz preteklosti v sedanjost, saj so se pisci moderne soočali z istimi težavami kakor današnji umetniki: bili so nerazumljeni, nespoštovani in največkrat na robu preživetja.
V razstavo vključeni umetniki se vsak na svoj način ukvarjajo z vprašanji spomina kot kolektivne in individualne izkušnje, kot stvari občutenja in racionalizacije, kot dejstva in kot čustvenega impulza, kot zaznamka, zapisa, selekcije, interpretacije, hranjenja in pisanja zgodb. Obenem pa se s prepletanjem preteklosti in sedanjosti oblikujejo zgodbe, ki bodo v prihodnosti postale del nekega drugega spomina.
Rosa Barba, Sophie Calle, Janet Cardiff, Jimmie Durham, Vadim Fiškin, Teresa Margolles, Ernesto Neto, Adrian Paci, Lia Perjovschi, Marjetica Potrč, Tobias Putrih, Miha Štrukelj, Aleksandra Vajd & Anetta Mona Chisa, Samson Young so umetniki, ki razstavljajo svoja dela. Kustosinja razstave je Alenka Gregorič.
Razstava bo odprta do 13. februarja 2022.
