Piše: C.R., FL
Festival Ljubljana tudi v avgustu gosti izvrstne umetnike. V sredo in v petek bosta v Poletnem gledališču Križank ob 17. in 21. uri na sporedu koncerta filmske glasbe – Gospodar prstanov in Hobit 17. ter Harry Potter 19. avgusta – v izvedbi produkcije Star Entertainment. V četrtek, 18. avgusta, bomo prisluhnili znamenitemu Simfoničnemu orkestru iz Pittsburgha pod taktirko Manfreda Honecka, kot solistka bo nastopila pianistka Hélène Grimaud, v ponedeljek, 22. avgusta, pa bo s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod vodstvom Oksane Lyniv nastopil tenorist Juan Diego Flórez – oba koncerta bosta v Cankarjevem domu s pričetkom ob 20. uri. Premierno na letošnjem poletnem festivalu bo muzikal slovenske produkcije Povodni mož, na ogled bo 23. in 24. avgusta ob 20.30 uri v Poletnem gledališču Križank. Včeraj, 16. avgusta, pa smo s performansom Šabloniranje – spomin na jutri otvorili tudi razstavo transmedijske imerzivne instalacije Orakelj umetnice Eve Petrič, ki bo v Križevniški cerkvi brezplačno na ogled vse do 1. septembra.
Howard Shore, večkrat nagrajeni skladatelj filmske glasbe – med drugim za film Ko jagenjčki obmolknejo –, je avtor glasbe najbolj znane upodobitve sveta hobitov in vilincev na filmskem platnu. Njegovi glasbi za filmski trilogiji Gospodar prstanov in Hobit bomo tokrat lahko prisluhnili v koncertni izvedbi. Skladatelj se je pri pisanju opiral na kompozicijsko tehniko Richarda Wagnerja; t. i. vodilni motivi (leitmotivi) – glasbeni motivi, ki označujejo specifičen predmet ali osebo – se z razvojem zgodbe prepletajo in poglabljajo tako s pripovedjo kot psihološkim razvojem njenih junakov, glasba pa tako postane eden pomembnejših elementov za stopnjevanje dramaturške zasnove pripovedi. Glasba k filmski upodobitvi fantazijskih romanov pisatelja J. R. R. Tolkiena bo z odra Križank zvenela v izvedbi skoraj sto nastopajočih: simfoničnega orkestra, zbora in solistov, na odru pa se jim bo pridružil tudi član igralske zasedbe. Po besedah kritikov je predstava dramaturško vznemirljiva, po zvočni podobi primerljiva z Wagnerjevimi operami in Orffovo Carmino burano, in kot taka posebna mistična izkušnja za vse, ne le ljubitelje Gospodarja prstanov.
Koncert bo izveden v angleškem jeziku s slovenskimi nadnapisi.
Magični svet Harryja Potterja
Magični svet enega najbolj znanih čarovnikov na svetu je v filmski različici zgodbe o Harryju Potterju oživila tudi izvirna glasba Johna Williamsa (prvi trije filmi), Patricka Dola (četrti film), Nicolasa Hooperja (peti in šesti film) ter Alexandra Desplata (sedmi in osmi film). Tokrat bomo njihovim delom prisluhnili v koncertni preobleki. Poslušalce bo orkester v edinstvenem ambientu Križank začaral z izbranimi glasbenimi odlomki, kot so Hedwigina tema, Bradavičarkina himna ali Dumbledorjevo slovo. Večer bodo popestrili vizualni in čarobni svetlobni učinki, kot gost pa se bo glasbenikom na odru pridružil tudi član igralske zasedbe in s poslušalci delil svoje izkušnje s snemanja: o prijateljstvih, ki so se spletala, ljubeznih in dogodivščinah, ki so jih doživeli ob poustvarjanju nevarnega sveta čarovnikov. Dogodek bo navdušil vse ljubitelje prvovrstne filmske glasbe, pa tudi vse potterjance, ki bodo lahko ob glasbi podoživeli dogodivščine iz čarovniškega sveta.
Koncert bo izveden v angleškem jeziku s slovenskimi nadnapisi.
Koncert za klavir in orkester v G-duru Mauricea Ravela
Enigmatično pianistko francoskega rodu Hélène Grimaud kritiki občudujejo zaradi občutenih interpretacij, ki na poslušalce vedno znova naredijo močan vtis. Pri 17 letih jo je Daniel Barenboim povabil k sodelovanju s Pariškim orkestrom, to pa ji je odprlo vrata na odre z najznamenitejšimi orkestri; med drugimi je sodelovala z Berlinskimi filharmoniki (Claudio Abbado) in Newyorško filharmonijo (Kurt Masur). Grimaud poleg umetniške kariere izpolnjuje svoje poslanstvo tudi kot ustanoviteljica organizacije Wolf Conservation Center, ki skuša preprečiti izumrtje ogroženih vrst. S severnoameriškim Simfoničnim orkestrom iz Pittsburgha – ta velja za enega najboljših ameriških orkestrov – bo pod taktirko njihovega dolgoletnega umetniškega vodja Manfreda Honecka, ki se je po letih orkestrske igre na mestu violista Dunajskih filharmonikov kot dirigent oblikoval pri Claudiu Abbadu, izvedla jazzovsko obarvani in z občuteno melodijo srednjega stavka v večnost zapisani Koncert za klavir in orkester v G-duru Mauricea Ravela. Ob bok klavirskemu koncertu je umetniški vodja orkestra postavil Simfonijo št. 1 v D-duru Ravelovega starejšega sodobnika Gustava Mahlerja in Pet skladb za godalni kvartet češkega skladatelja Erwina Schulhoffa.
Juan Diego Flórez
S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija bo na koncertu opernih arij nastopil 49-letni perujski tenorist Juan Diego Flórez. Po očetovem vzoru je sprva nastopal kot pevec popularne in perujske glasbe, kot štipendist pa je študijsko pot opernega pevca začel v Filadelfiji in nadaljeval v Italiji. Flórez je pri 23 letih prvič profesionalno nastopil na Rossinijevem opernem festivalu v Pesaru, kar mu je prineslo še en debi v tem letu sezone na otvoritvi milanske Scale za sezono 1996/97. Scala mu je odprla pot na najpomembnejše svetovne operne odre, od Pariške do Metropolitanske opere. Posnel je vrsto zgoščenk, kot tudi celotne opere na CD-jih in DVD-jih; prav tako je tekom svoje kariere prejel številna priznanja in nagrade. Izvedbo bo vodila ukrajinska dirigentka Oksana Lyniv, ki je postala prva dirigentka na odru Wagnerjevega gledališča v Bayreuthu. Njene interpretacije opisujejo kot natančne, temperamentne, z navdušujočo globino razumevanja glasbe. Trenutno deluje kot glasbena vodja Teatra Comunale v Bologni in tamkajšnjega simfoničnega orkestra, redno pa dirigira tudi orkestrom, kot so Münchenski filharmoniki, Dunajski simfoniki, Berlinski filharmoniki idr.
Neisha
“Kdo komu je sledil? Kdo koga v ‘lajf’ spustil?” Napeta zgodba sodobnega pop-rock muzikala Povodni mož, za katerega je glasbo ustvarila ena najbolj produktivnih glasbenic na Slovenskem, Neža Buh – Neisha, spremlja Urško (Sara Briški Cirman – Raiven), mlado in priljubljeno dekle, radovedno “vplivnico v nastajanju”, ki pa ni zadovoljna s svojim trenutnim življenjem. Na družbenih omrežjih sicer dosega celotno Ljubljano, a želi si doseči več. V želji po napredku se udeleži zasebnega dogodka, ki ga prireja karizmatičen in uspešen sodoben poslovni guru – Povodni mož (Jure Kopušar). Urški prodaja visokoleteče sanje, a dekle kmalu ugotovi, da v njegovem svetu ni vse tako, kot se zdi na prvi pogled. In kaj zdaj? Celostno zastavljen projekt, navdihnjen s tradicijo, a trdno zasidran v 21. stoletju in aktualen kot še nikoli, je nastal v jedru ustvarjalne ekipe producentke Vesne Starina, avtorja besedila Ambroža Kvartiča, režiserke Sare Lucu ter dramaturga Miša Mićića. Podprt je z novodobnimi scenskimi vizualijami ter na duhovit način ozavešča in nagovarja slehernega posameznika k razmisleku o uporabi in vplivu družbenih omrežij. Poleg tega se od drugih razlikuje po okoljevarstvenem nazoru, saj bodo vsi kostumi Dominike Monte narejeni iz predelanega materiala. Pričakujte nepričakovano!
Orakelj in Šabloniranje – spomin na jutri
Križevniška cerkev v Ljubljani bo v drugi polovici avgusta 2022 prizorišče transmedijske imerzivne instalacije Eve Petrič Orakelj in performansa Šabloniranje – spomin na jutri. Performans in instalacija reflektirata umetničino dojemanje sedanjosti in prihodnosti sveta in človeštva, ki se po njenem instinktu približuje točki “emocionalne singularnosti” – točki, po kateri nič več ne bo tako, kot je in je bilo. “Svet – naš planet in naš dom, naše življenje – je v preobratu: hitro se spreminja in vse hitreje v sedanjem stanju odmira. Ne spreminja se samo podnebje, ampak se spreminjamo tudi ljudje. Silnice, ki dominirajo naše življenje, nas vzgajajo v robote. Postajamo roboti, delujoči po programih, ki jih ne snuje več samo narava. Kakšen program si bomo zasnovali? Kakšno svetlobo bomo izbrali? Si jo bomo izbrali sami?” sprašuje Eva Petrič. “Verjetno je še čas, da smo aktivni soustvarjalci programov, ki nas bodo kmalu definirali. Morda je še čas, da jih definiramo mi, in ne oni nas,” sporočata performans in instalacija umetnice Eve Petrič.
