Piše: C. R.
Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je začelo ponovno sojenje libanonskemu znanstveniku Michelu Stephanu, ki mu tožilstvo očita napeljevanje k umoru. Obramba obtoženega danes ni podala novih dokaznih predlogov, vztrajala je pri tistih iz prvotnega postopka. Stephan pa se je strinjal, da se upošteva njegov zagovor iz prejšnjega sojenja.
Stephana je oktobra lani ljubljansko okrožno sodišče spoznalo za krivega napeljevanja k umoru in mu prisodilo 16 let zapora. Ker pa je bil zaradi napeljevanja k uboju enkrat že obsojen na osemletno zaporno kazen, mu je izreklo enotno kazen 23 let in osem mesecev zapora. Sodni senat ga je obsodil tudi na izgon iz države za obdobje petih let po prestani zaporni kazni, saj je presodil, da bi njegova prisotnost ogrožala javno varnost.
Vendar pa je Višje sodišče v Ljubljani sledilo pritožbam obrambe in poleti sodbo razveljavilo, zato je potrebno ponovno sojenje. Stephanov odvetnik Gorazd Fišer je po razveljavitvi za Večer potrdil, “da je višje sodišče sledilo določenim navedbam obrambe v pritožbi”. Katere pritožbene navedbe obrambe je višje sodišče upoštevalo pri razveljavitvi sodbe, pa javno ni znano.
Stephan je na današnji obravnavi dejal, da je v tej zadevi že na dolgo pojasnil svoje mnenje in za njim še vedno v celoti stoji. Strinjal se je, da kot njegov zagovor štejejo vse, kar je povedal v prvotnem postopku. Na lanskem sojenju je večkrat zatrdil, da kategorično zanika vse obtožbe.
Fišer je danes pojasnil, da ne zahteva ponovnega neposrednega zaslišanja že zaslišanih prič. Obramba danes tudi ni podala novih dokaznih predlogov, vztrajali pa so pri že podanih v prejšnjem postopku.
Sodni senat, ki mu zdaj predseduje Ana Klampfer Binder, se je odločil, da ugodi dokaznim predlogom obrambe in znova preveri navedbe glavne priče, Stephanovega sojetnika v ljubljanskem zaporu A. K., ki je trdil, da je komuniciral in sodeloval s kriminalisti in ostalimi delavci policije. Dodatno bodo tudi opravili poizvedbe pri Nacionalnem forenzičnem laboratoriju, ali je možna uporaba strupov, ki jih je priča navajala. Znova bodo tudi preverili, ali je računalnik, ki sta ga v zaporu uporabljala obtoženi in priča, imel dostop do interneta, kot sta zatrdila, medtem ko so to zanikali v zaporu.
Predsednica sodnega senata je naslednjo obravnavo napovedala za 20. januar.
Obtožnica Stephana bremeni napeljevanja k umoru, kar sicer ni prva tovrstna obtožnica zoper njega. Leta 2017 so ga namreč priprli zaradi napeljevanja Iračana Alija H. R. R. k umoru Janeza Plavca, enega od vodilnih na Kemijskem inštitutu, kjer je bil nekaj časa zaposlen Stephan.
Ključna priča, ki je takrat pripeljala do obsodbe, je bil Iračan, ki je Stephana prijavil policiji. Zato naj bi Stephan, že ko je v priporu čakal na sodbo v zadevi Plavec, načrtoval tudi umor Iračana. Enega od sopripornikov naj bi nagovarjal, naj mu zunaj priskrbi koga, ki bi likvidiral Iračana, pri čemer pa je sopripornik njegov domnevni načrt razkril policiji. Enako naj bi storil drugi sozapornik, ki naj bi prav tako vedel za Stephanov načrt.
Za umor naj bi Stephan sojetnikoma v ljubljanskem zaporu ponujal 30.000 evrov. Stephan je imel po besedah glavne priče za umor pripravljene številne scenarije. Eden teh je bil, da bi iraškega prosilca za azil ubili pred pediatrično kliniko, ko bi ta na pregled pripeljal sina. Po drugem scenariju bi kronsko pričo usmrtili ob privedbi na pričanje. Našteval pa naj bi tudi razne kemikalije, s katerimi bi ga lahko zastrupili.
