Piše: C. R.
Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je libanonskega znanstvenika Michela Stephana danes spoznal za krivega napeljevanja k umoru Iračana in mu prisodilo 16 let zapora. Stephan, ki je bil zaradi napeljevanja k umoru enkrat že obsojen na osemletno zaporno kazen, je tako enotno obsojen na 23 let in osem mesecev zapora. Sodba še ni pravnomočna.
Stephana so leta 2017 priprli zaradi napeljevanja Iračana Alija H. R. R. k umoru Janeza Plavca, enega od vodilnih na Kemijskem inštitutu, kjer je bil nekaj časa zaposlen Stephan. Zaradi napeljevanja je bil obsojen na osemletno zaporno kazen, ki bi jo prestal oktobra prihodnje leto.
Ključna priča, ki je takrat pripeljala do obsodbe, je bil Iračan. Tega je Stephan napeljeval k umoru Plavca, a ga je Iračan na koncu prijavil policiji. Zato naj bi Stephan, že ko je v priporu čakal na sodbo v zadevi Plavec, načrtoval tudi umor Iračana. Kot navaja obtožnica, naj bi enega od sopripornikov nagovarjal, naj mu zunaj priskrbi koga, ki bi likvidiral Iračana, pri čemer pa je sopripornik njegov domnevni načrt razkril policiji. Enako naj bi storil drugi sopripornik, ki naj bi prav tako vedel za Stephanov načrt.
Predsednica sodnega senata Jasmina Ivančič je danes v obrazložitvi sodbe pojasnila, da je Stephan povratnik, ki je bil že pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje napeljevanja k umoru in je potem poskušal situacijo rešiti na enak način, kar kaže na njegovo značilno metodo reševanja konfliktov. Oseb, ki jih je napeljeval k umoru, prav tako ni izbiral naključno.
Stephana je sodni senat obsodil tudi na izgon za obdobje petih let po prestani zaporni kazni, saj so presodili, da bi njegova prisotnost ogrožala javno varnost. Hkrati mu je sodni senat naložil povračilo sodnih stroškov. Tožilstvo je sicer za Stephana predlagalo kazen 17 let zapora in izrek ukrepa izgona tujca za obdobje petih let po prestani zaporni kazni, zagovornik pa oprostilno sodbo.
Kot je pojasnila Ivančič, je obramba zagovarjala stališče, da gre v tem primeru za konstrukt, vendar se obtoženi in njegov zagovornik nista strinjala, kdo za konstruktom stoji. Stephan je tožilstvu, policiji in sodišču očital zaroto in ocenil, da gre za lov na čarovnice. Glavno pričo je medtem označil za zlobno in večkrat spremenil svojo zgodbo. Njegov zagovornik je zastopal stališče, da je primer plod domišljije in želje po maščevanju glavne priče, ki naj bi bila nezanesljiva.
Predsednica sodnega senata je v obrazložitvi sodbe ocenila, da so glave navedbe priče skozi celotni postopek ostale enake, čeprav je vmes minilo sedem let. Kot zelo obremenilni je izpostavila tudi dve listini, ki ju je po oceni forenzičnega izvedenca napisal Stephan, na njih pa so zapisane podrobnosti o navadah, življenju, družini in otrocih Iračana Alija H. R. R. ter skica njegovega bivališča. Gre za podrobnosti, ki niso bile nikoli javno znane, je pojasnila.
Tožilka Ana Kirm je po razglasitvi sodbe za medije dejala, da je šlo za kompleksen in naporen postopek. Sodba sicer še ni pravnomočna, vendar je v tej fazi zadovoljna z razpletom sojenja, je pojasnila. Stephanov zagovornik Milan Krstić je vztrajal, da gre za konstrukt, zato verjame, da bo sodba po njihovi pritožbi razveljavljena.
