8.8 C
Ljubljana
sreda, 18 decembra, 2024

Mineva 60 let od grozovite nesreče v italijanskem Vajontu – plaz, ki je treščil v umetno jezero, v sedmih minutah usmrtil več kot dva tisoč ljudi

Piše: STA, C. R. 

V Italiji se danes spominjajo ene najhujših naravnih nesreč 20. stoletja v Evropi. Pred 60 leti je plaz v Vajontu na meji med Benečijo in Furlanijo-Julijsko krajino, ki je zdrsnil z gore Toc v akumulacijsko jezero za takrat največjim jezom na svetu, povzročil val, ki je pod seboj pokopal kraj Longarone in več vasi. Umrlo je skoraj 2000 ljudi.

Na današnji dan leta 1963 se je ob 22.39 utrgal ogromen del gore Toc in zgrmel v akumulacijsko jezero Vajont. Voda je pljusknila čez jez, ki je bil takrat najvišji na svetu, in izbrisala kraj Longarone in sosednje vasi v dolini reke Piave ter hudo poškodovala naselji Erto in Casso v FJK. V pičlih sedmih minutah je umrlo skoraj dva tisoč ljudi.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je ob obletnici na družbenem omrežju X zapisala, da “60 let pozneje spomin na Vajont ostaja opozorilo za vse nas”. “Ne smemo pozabiti, koliko je človeška neodgovornost tisto strašno noč 9. oktobra 1963 stala skupnost, ki se je v celoti zavedala tveganj, a se zanje ni zmenila,” je opozorila, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Žrtvam se je poklonil tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella, v Longarone pa je danes prišel tudi predsednik FJK Massimiliano Fedriga, poroča Primorski dnevnik. “Tragedija, ki se je tu zgodila, je povezana z veliko človeško odgovornostjo, z zelo slabimi odločitvami, ki so jih pozorni ljudje obsodili že pred nesrečo,” je med drugim dejal Mattarella.

Jez na akumulacijskem jezeru Vajont so zgradili v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Neodvisni geologi in izvedenci so že od začetka opozarjali, da se jez in hidroelektrarna nahajata na nevarnem območju, a se družba Sade, ki je dala pobudo za jez, in pristojne oblasti za njihova svarila niso zmenili. Novinarje, ki so poročali o potencialni katastrofi, pa so tožili, poroča časnik.

Pri koncernu so namreč trdili, da so opravili lastne geološke študije, ki naj bi dokazale, da je gora stabilna. Kljub temu, da pravzaprav ni šlo za naravno nesrečo, temveč nesrečo, ki sta jo povzročili človeška malomarnost in pohlep po dobičku, kar je ugotovilo tudi pravosodje, so se odgovorni tako ali drugače izmuznili zaporu, še piše tržaški časnik Primorski dnevnik.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine