Na sodiščih bosta v letu 2019 stekli glavni obravnavi zaradi sumov gospodarskega kriminala v zadevah Gratel in Delamaris. Pričakovati je odločitvi višjih sodišč v primeru Radan in za balonarsko nesrečo. Na prvostopenjskih sodiščih se bosta nadaljevali sojenji Milku Noviču in Michelu Stephanu, bolj jasna bo tudi usoda Andreja Šiška.
Po napovedih se bo že 3. januarja na ljubljanskem okrožnem sodišču začela glavna obravnava v zadevi Gratel, v kateri je ljubljanski župan Zoran Janković obtožen kaznivega dejanja prejemanja podkupnine. Jankovića prihodnje leto čaka tudi predobravnavni narok v zadevi Stožice, v kateri so v ospredju očitki o oškodovanju bank in EU. Jankovićevi soobtoženi so že zahtevali izločitev sodnice, zato še ni jasno, kdaj se bo sojenje nadaljevalo.
Pričakovati je tudi začetek glavne obravnave v zadevi Delamaris, v kateri je nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak tik pred koncem leta umaknila priznanje krivde, ker da je sporazum podpisala pod velikim pritiskom in v hudi stiski. Poleg Tovšakove so v zadevi obtoženi še odvetnik Miro Senica, njegova tajnica Olga Zaviršek in direktorica kmetije Bužekijan Blanka Muster, ki lani na predobravnavnem naroku krivde niso priznali. Četverica je obtožena zlorabe položaja in pranja denarja pri nakupu delnic Delamarisa.
Prav tako bi se moralo nadaljevati sojenje nekdanjemu direktorju Termoelektrarne Šoštanj Urošu Rotniku, ki poleti na predobravnavnem naroku na celjskem okrožnem sodišču ni priznal krivde za očitek preprečitve dokazovanja in tatvine dokumenta, v katerem je finančni upravi prijavil, s koliko gotovine razpolaga. Rotnik naj bi po tistem, ko je prijavil svoje premoženje in zapisal, da ima v bančnem sefu 3,3 milijona evrov gotovine, dokument o tem odtujil iz davčnega spisa. S tem naj bi poskušal preslepiti inšpektorje pri odmeri davkov, pozneje pa naj bi oviral dokazovanje domnevno nezakonito pridobljenega premoženja, kar sam zanika.
Višja sodišča bodo odločala o nekaterih odmevnih kazenskih primerih
Prihodnje leto je pričakovati odločitve višjih sodišč o pritožbah v nekaterih odmevnejših zadevah, med drugim po oprostilni sodbi za nekdanjega zdravnika na nevrološki kliniki Ivana Radana ter balonarja Mira Kolenca iz balonarske nesreče leta 2012.
Senat ljubljanskega okrožnega sodišča je Radana v začetku novembra po skoraj triletnem sojenju oprostil vseh očitkov, tako uboja štirih bolnikov kot tudi neupravičenega snemanja bolnikov, zlorabe položaja s predpisovanjem receptov ter ponarejanja listin za upravičevanje daljše bolniške odsotnosti. Tožilstvo se je pritožilo. Pav tako je napovedalo pritožbo ob oprostilni sodbi za balonarja Kolenca, ki je avgusta 2012 upravljal toplozračni balon, v strmoglavljenju katerega je na Ljubljanskem barju umrlo šest udeležencev poleta, 25 pa je bilo poškodovanih.
Prav tako je prihodnje leto pričakovati odločitve višjih sodišč o pritožbi novinarja Vladimirja Voduška na obsodbo na eno leto in pol zapora zaradi poskusa izsiljevanja nekdanjega direktorja družbe Unior Gorazda Korošca. Znana bo tudi odločitev višjih sodnikov o pritožbah dveh obsojenih v ponovljenem sojenju Balkanski bojevnik.
Sodišču se v novem sojenju Milku Noviču nekoliko mudi
Tudi v prihodnjem letu se bodo nadaljevala nekatera sojenja, ki so že doslej zbujala zanimanje javnosti. Le slabi dve leti časa ima na voljo senat v novem sojenju Milku Noviču, ki mu tožilstvo očita, da je pred štirimi leti zagrešil umor takratnega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. V prvem sojenju je bil spoznan za krivega in obsojen na 25 let zapora, sodbo je potrdilo tudi višje sodišče. A jo je vrhovno razveljavilo z napotilom, da mora prvostopenjsko sodišče razčistiti, ali je Novič na kraj dejanja lahko prispel v času, ki mu je bil na voljo od takrat, ko ima alibi in do takrat, ko se je zgodil umor.
V ponovljenem sojenju bo senat Okrožnega sodišča v Ljubljani skušal preveriti tudi domnevne povezave Jamnikovega umora in kemika libanonskih korenin Michela Stephana, ki mu sicer sodijo zaradi napeljevanja k umoru nekdanjega sodelavca s Kemijskega inštituta Janeza Plavca. V tem sojenju bo takoj po novem letu pričala zaščitena priča, ki naj bi jo Stephan nagovarjal k umoru Plavca.
Na Okrajnem sodišču v Ljubljani pa se bo nadaljevalo sojenje zoper Zavod za družino in kulturo življenja ter njegovega direktorja Tadeja Strehovca. Obtožni predlog Strehovca bremeni, da je kot odgovorni urednik portala odobril objavo članka, v katerem so bili omenjeni podpisniki “označeni kot člani slovenskega abortivnega lobija, ki je odgovoren za splav 350.000 žensk”. Razsodba bo zanimiva predvsem z vidika določanja sodne prakse pri pregonu sovražnega govora.
V Mariboru pa naj bi steklo sojenje zoper sedem obtoženih v zadevi klicni centri, ki jim obtožnica očita trgovino z ljudmi v hudodelski združbi. Gre za tri Slovence in štiri Tajvance, ki naj bi v nelegalnih klicnih centrih v več krajih zadrževali najmanj 63 ljudi in jih silili h goljufijam po telefonu. Vseh sedem obtoženih krivde po obtožnici ne priznava.
Mogoče je pričakovati tudi nadaljevanje sodnih postopkov zoper Andreja Šiška. Mariborsko tožilstvo je obtožnico zoper njega vložilo v začetku decembra, v njej pa mu očita kaznivo dejanje ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve, ki naj bi ga zagrešil kot vodja t. i. Štajerske varde.
