»20.10. 2019 smo vas obveščali o razstrelitvi bankomata v Prosenjakovcih,« poročajo iz murskosoboške policije.
»Naše obvestilo dopolnjujemo s podatkom, da so kriminalisti SKP PU Murska Sobota 4. 2. 2020 zoper znanega storilca, 32-letnega državljana Moldavije podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje velike tatvine po 205. Členu KZ-1 v zvezi s 34. členom KZ-1.«
Je pa Policijska uprava Koper lani in letos obravnavala skupno pet primerov vlomnih velikih tatvin iz bankomatov, s povzročitvijo eksplozije, od tega dva poskusa tovrstnega kaznivega dejanja, s hkratnim kaznivim dejanjem povzročitve splošne nevarnosti. Navedena kazniva dejanja so bila izvršena v Divači, Pobegih, Senožečah, Spodnjih Škofijah in v Komnu. V treh primerih sta najmanj dva storilca z eksplozijo poškodovala v objekt nameščen bankomat ene od bank in na ta način iz napadenega bankomata odtujila denar, medtem ko je v Pobegih in Komnu ostalo pri poskusu in do eksplozije ni prišlo. Ob tem so storilci povzročili veliko materialno škodo na bankomatu in v objektu, kjer je bilbankomat nameščen.
Policijsko obravnavo kaznivih dejanj so vodili kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Koper, ki so že na podlagi skupnih značilnosti posumil, da bi v vseh primerih lahko šlo za delo istih oseb. Kazniva dejanja so bila namreč izvršena v bankomatih, postavljenih na manj prometnih lokacijah, na območjih v relativni bližini državne meje z Italijo. Izvrševala sta jih najmanj dva storilca zakritih obrazov, ki sta na bankomatu povzročila eksplozijo s plinom. Te so bankomate praviloma tako poškodovale, da sta lahko iz njih odtujila denar. S povzročitvijo eksplozije sta obenem ogrozila življenje okoliških prebivalcev in povzročila veliko premoženjsko škodo. Storilca sta pri tem uporabljala različne osebne avtomobile, s katerimi sta se na kraj praviloma pripeljala z območja Italije in tja po vlomih tudi pobegnila. Sumimo, da sta pri tem imela v uporabi vozila, ki so bila predhodno ukradena v Italiji, z nameščenimi ukradenimi registrskimi tablicami. Za neposredno izvršitev posamičnega kaznivega dejanja so storilci praviloma porabili le nekaj minut.
Z zbiranjem obvestil in dokazov, predvsem na podlagi forenzičnih preiskav sledov oz. predmetov s krajev posameznih kaznivih dejanj in z mednarodnim policijskim sodelovanjem, so kriminalisti ugotovili, da obstaja sum, da je pri teh kaznivih dejanjih sodeloval 34-letni moški po poreklu iz BiH, prebivajoč v Srbiji. Identificiran je bil z izmenjavo DNK podatkov s članicami Prumske pogodbe, in sicer z Nizozemsko. Obenem je bilo ugotovljeno, da je osumljeni v preteklosti večkrat spreminjal svojo identiteto, saj je pod svojimi prejšnjimi osebnimi podatki, iskan s strani policijskih in pravosodnih organov Bosne in Hercegovine (z mednarodno tiralico) in Hrvaške (z nacionalnim iskanjem) zaradi vlomov in ropov.
Identificirani storilec je bil v preteklosti večkrat v različnih državah, kot so Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Nizozemska in ostale, obravnavan predvsem zaradi premoženjskih kaznivih dejanj. Prav tako ima pod svojo prvotno identiteto veljaven ukrep “zavrnitev vstopa v schengensko območje”. Glede na dosedanje ugotovitve se je osumljeni nekaj dni pred vsakim kaznivim dejanjem z različnimi vozili sam pripeljal iz Srbije v Italijo, po izvršitvi kaznivega dejanja pa se je tudi vrnil v Srbijo, v vseh primerih preko Madžarske.
Po več mesecih policijske preiskave in iskanja osumljenega, so ga kriminalisti 19. 1. 2020, pet dni po zadnjem neuspešnem napadu na bankomat v Komnu, uspeli izslediti in mu odvzeti prostost na območju Policijske uprave Murska Sobota, natančneje na počivališču Pince. Osumljeni se je ta dan ponovno vračal na območje Slovenije, tudi tokrat iz Srbije preko Madžarske. S kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma dveh od navedenih kaznivih dejanj (napada na bankomat v Divači (16. 4. 2019) in poskusa napada na bankomat v Pobegih (v noči na 15. 4. 2019)) je bil 20. 1. 2020 priveden na zaslišanje k preiskovalni sodnici Okrožnega sodišča v Kopru, ki je zanj po zaslišanju odredila pripor. Osumljen je velike tatvine in povzročitve splošne nevarnosti.
Policijska uprava Koper v sodelovanju s tujimi varnostnimi organi zbira obvestila in dokaze, da je osumljeni sodeloval tudi pri preostalih treh enakih kaznivih dejanjih, kot tudi z namenom odkritja sostorilcev. Sumimo, da je osumljeni pripadnik organizirane hudodelske združbe, ki izvršuje tovrstna kazniva dejanja širše po Evropi. Pri obravnavi kaznivih dejanj smo se v okviru bilateralnega policijskega sodelovanja povezali tudi z varnostnimi organi Italije, točneje s kvesturo iz Trsta.
Na območju celotne Slovenije je bilo v letu 2019 izvršenih še nekaj primerov tovrstnih kaznivih dejanj (skupno je bilo v letu 2019 v Sloveniji izvršenih 6 takšnih kaznivih dejanj, leto pred tem pa 12). Na območju Policijske uprave Koper je bilo pred letom 2019 nazadnje izvršeno takšno kaznivo dejanje v letu 2011, ko je bil prvič tarča takšnih vlomov prav bankomat v Senožečah. Storilci tedaj, navkljub povzročitvi eksplozije, iz bankomata niso uspeli vzeti denarja, ob eksploziji pa je nastala velika materialna škoda. Storitve navedenega kaznivega dejanja so koprski kriminalisti osumili več oseb z območja BiH, katere so zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja v nadaljevanju tudi kazensko ovadili. Morebitne povezave med storilci iz leta 2011 in z osumljencem v zadnjih primerih do tega trenutka niso potrdili.
Problematika fizičnih napadov (vlomov) na bankomate je v zadnjih letih prisotna po celotni Evropi (po podatkih EUROPOLA je skupna škoda nastala s takšnimi kaznivimi dejanji v letu 2018 na območju Evrope znašala več kot 36 milijonov EUR). Storilci v bankomate vlamljajo na različne načine, z ruvanjem ali zaletavanjem v bankomate in njihov krajo, s povzročitvijo eksplozij s plinom ali eksplozivi ali pa na klasične načine, z uporabo ročnih ali električnih orodij.
Pri preprečevanju tovrstnih kaznivih dejanj so poleg policijskih preventivnih aktivnosti, pomembni tudi preventivni ukrepi bank imetnic bankomatov, med katerimi so predvsem izbire primernih lokacij in načinov postavitev bankomatov (postavitve bankomatov znotraj zaprtih, ustrezno tehnično varovanih in videonadziranih prostorov, na prometnejših lokacijah, izven stanovanjskih objektov), uporaba modernejših video nadziranih bankomatov z učinkovitimi sistemi za preprečevanje takšnih napadov in sistemi za uničevanje / označevanje denarja ob napadih, polnjenja bankomatov z manjšimi vsotami denarja in pogostejšimi polnitvami, pogostejši obhodi varnostnikov zasebno varnostnih družb ipd.).
