In kako Belorusija pomaga Rusiji? Agenciji AP in UNIAN navajata več oblik te pomoči:
- Leta 2022 je ruska vojska prav z ozemlja Belorusije izvedla glavni prodor proti Kijevu.
- Beloruska industrija proizvaja ali dobavlja elektronske komponente, optične sisteme, strelivo, tovornjake in drugo opremo za rusko vojsko.
- Beloruski poligoni se uporabljajo za urjenje ruskih vojakov.
- Država sodeluje pri skupnih vojaških vajah z Rusijo.
- V beloruskih bolnišnicah zdravijo ranjene ruske vojake.
- Na njenem ozemlju je nameščen del ruskega taktičnega jedrskega orožja.
Zapomniti si gre besede ukrajinskega uradnika za sankcije Vladislava Vlasjuka, ki je dejal, da so v ostankih ruske rakete Orešnik našli mikročipe beloruskega izvora.
Več kot 500 podjetij vpetih v vojno proizvodnjo
Po navedbah skupine BelPOL, ki jo sestavljajo nekdanji beloruski varnostni in vojaški uslužbenci, je v ruski vojni aparat vključenih več kot 500 beloruskih podjetij, ki naj bi proizvajala orožje in strelivo, popravljala vojaško tehniko in zagotavljala logistično podporo ruskim silam. Režim Alexander Lukashenko Rusiji pomaga na skoraj vseh ravneh in v Gomeljski regiji ob ukrajinski meji gradijo velike vojaške objekte in nastanitvene zmogljivosti za vojake.
Ali je nov napad iz Belorusije možen? – Obstajata dve različni oceni.
Prvič: nevarnost novega napada Rusije na Ukrajino z ozemlja Belorusije obstaja, ker Ukrajina še vedno zadržuje pomembne sile na severni meji, Rusija in Belorusija pa tesno usklajujeta vojaške dejavnosti, obenem pa ukrajinsko vodstvo opozarja, da Moskva išče načine za nadaljnje vključevanje Belorusije v vojno.
Drugič: takšna velika ofenziva malo verjetna; vojaški analitik Aleksander Alesin meni, da beloruska vojska ni primerna za samostojne ofenzivne operacije, ker ima Belorusija le približno 48.600 aktivnih vojakov, v primeru vojne bi lahko mobilizirala okoli 290.000 ljudi, za resen napad na Ukrajino pa bi bilo potrebnih približno 500.000 vojakov. Alesin poudarja še, da je Ukrajina je severno mejo močno utrdila in je območje posejano z minami in obrambnimi položaji, zato bi napad Ukrajino iz Belorusije bi povzročil zelo velike izgube že v začetni fazi.
Kakšne so prioritete Lukašenka?
Ena pomembnejših ugotovitev članka je, da si Lukašenko po mnenju nekaterih analitikov ne želi neposrednega vstopa v vojno, saj bi lahko ta ogrozila stabilnost njegovega režima. poleg tega pa velik del prebivalstva ne podpira neposrednega sodelovanja v vojni. še en razlog je, da ima Belorusija trenutno ekonomsko koristi od vojaškega sodelovanja z Rusijo, ne da bi sama nosila glavno breme bojev, zato poskuša Lukašenko ohraniti sedanji položaj – torej pomagati Rusiji in se hkrati izogniti neposrednemu pošiljanju beloruskih enot na fronto.
Belorusija tako ostaja pomemben ruski vojaški zaveznik in logistično-industrijska baza, Moskva pa bi njeno ozemlje lahko uporabila za nove operacije proti Ukrajini ali za pritisk na Nato. Neposreden množičen napad beloruske vojske na Ukrajino se večini analitikov trenutno zdi malo verjeten zaradi omejenih vojaških zmogljivosti, političnih tveganj za Lukašenka in močno utrjene ukrajinske severne meje.
