8.7 C
Ljubljana
petek, 7 maja, 2021

30-letnika, ki je grozil z zastrupitvijo vodnega vira, poslali na psihiatrično zdravljenje

Koprsko sodišče je 30-letnemu Kraševcu, ki je lani grozil z zastrupitvijo vodnega vira, danes izreklo varnostni ukrep psihiatričnega zdravljenja v zdravstveni ustanovi in mu do pravnomočnosti sodbe podaljšalo pripor v mariborski enoti forenzične psihiatrije. Obramba se na odločitev ne bo pritožila.

 

Kraševec, ki je bil v preteklosti večkrat tudi hospitaliziran zaradi svoje duševne bolezni, se je v postopku zaradi obtožb o terorizmu znašel po tem, ko je lani na naslove predsednika vlade in več ministrov poslal elektronska pisma, v katerih je opozarjal na ranljivost kritične infrastrukture, predvsem objektov za oskrbo z vodo in vodohranov. V primeru neukrepanja pa je zagrozil, da bo zastrupil vodo v vodohranih.

Sodni senat Okrožnega sodišča v Kopru pod predsedstvom Orjane Trunkl je danes zaključil z dokaznim postopkom in tudi razglasil sodbo. 30-letniku je izrekel varnostni ukrep zdravljenja v zavodu, ki lahko traja največ pet let, stanje moškega pa bodo preverjali na šest mesecev. Obenem je senat obtoženemu podaljšalo pripor do pravnomočnosti sodbe, a ga glede na gmotni položaj oprostilo plačila stroškov postopka.

Trunklova je v obrazložitvi sodbe navedla, da je za opredelitev kaznivega dejanja teroristične grožnje zadostovala že grožnja storilca, da bo neko dejanje izpeljal, kar je sam opredelil v elektronski komunikaciji. Poleg tega je grožnje podkrepil še z videoposnetkom. Tako ni mogoče zatrditi, da ni šlo za grožnje, ki ne bi imele zastrašujočega učinka.

Glede na ugotovljeno neprištevnost obtoženega je tako ostalo vprašanje, ali zanj odrediti zdravljenje v zdravstveni ustanovi ali na prostosti. Ob izvedenskem mnenju in dejstvu, da je obtoženi v preteklosti že opustil zdravljenje, je senat tako sledil predlogu tožilstva in se odločil, da zadeva še ni zrela za zdravljenje na prostosti.

Obramba je sicer predlagala oprostitev moškega, saj da ni šlo za resne grožnje, v primeru, da bi Kraševca spoznali za krivega, pa je predlagala izrek ukrepa obveznega zdravljenja na prostosti. Kot je po razglasitvi sodbe pojasnila odvetnica Barbara Markežič, pa je za njenega varovanca najpomembneje, da pride na odprti oddelek, zato so se dogovorili, da se na sodbo ne bodo pritožili.

Markežičeva je sicer opozorila, da je sam izvedenec psihiatrične stroke predlagal ambulantno psihiatrično zdravljenje. Odločitev sodišča pa je pripisala tudi medijski izpostavljenosti primera.

Sam obtoženi je v zaključnih besedah sicer pojasnil, da se je več kot desetletje ubadal s psihično boleznijo, da pa so bile njegove grožnje, tudi tiste v prejšnjih letih, le megalomanske blodnje. To po njegovem dokazuje tudi dejstvo, da v vseh teh letih ni nikogar napadel, povzročil je le za nekaj deset evrov škode s poškodovanjem registrske tablice in brisalca na avtomobilu. Z jemanjem zdravil se je njegovo stanje normaliziralo, je zatrdil, pred senatom pa je hkrati napovedal, da bo izbrisal svoj naslov elektronske pošte in s tem porušil komunikacijskim most, prek katerega bi lahko še obremenjeval državne ustanove.

Policija je sicer od leta 2015 dalje le v lanskem letu obravnavala dva primera kaznivih dejanj terorizma, za katera je na državno tožilstvo podala kazenski ovadbi po 108. členu kazenskega zakonika, so za STA pojasnili na Generalni policijski upravi. Kot so dodali, pa s podatki o razpletu obeh postopkov ne razpolagajo.

Zadnje novice

Sorodne vsebine