18.6 C
Ljubljana
nedelja, 20 junija, 2021

Zakavkazje: Prekinitev obstreljevanja med sprtima stranema. Enostransko? Do kdaj?

Postaja Zakavkazje druga Sirija? Po marsikateri potezi Turčije  vse kaže da resnica ni daleč stran.

 

Predsednik Karabaha je ukazal, naj preneha obstreljevanje na Ganžo v Azerbajdžanu. Tako pravi zadnja agencijska novica ruskega Interfax.  Predsednik nepriznane republike Nagorni  Karabah (NKR) Arayik Harutyunyan je dejal, da so bili po njegovem ukazu izvedeni raketni napadi na azerbajdžanske vojaške objekte v mestu Gandža, zdaj pa je trenutna prekinitev ognja, vsaj s strani vojske Nagornega Karabaha  .

“Če kdo ni razumel mojega opozorila, škoda, naj ve da to ni bila šala. Da bi uničila vojaške objekte v mestu Gandža, je po mojem ukazu obrambna vojska Karabaha izvedla več raketnih napadov. Trenutno sem ukazal premirje, da bi se izognili civilnim žrtvam,” je zapisal Harutyunyan enem od družbenih omrežij.

Po njegovih besedah ​​se bodo napadi  nadaljevali, v kolikor  sovražnik ne bo  naredil  ustreznih sklepov.

“Azerbajdžanski vojaški objekti, ki se nahajajo v velikih mestih, so zdaj postali tarča naše vojske. Lokalno prebivalstvo teh mest pozivam, da jih naglo zapusti, da se izogne ​​morebitnim žrtvam,” je dejal tiskovni predstavnik NGR .

Kasneje je tiskovni predstavnik predsednika nepriznanega Karabaha Vahram Poghosyan sporočil, da je azerbajdžansko vojaško letališče v Gandži uničeno.

Azerbajdžansko obrambno ministrstvo sicer  zanika informacije Armencev o uničenju vojaške infrastrukture. Gandža je drugo največje mesto v Azerbajdžanu.

Zaskrbljujoče je to da tukaj in še v kateri drugi situaciji, ne glede na govorca, ne govorijo v jeziku pomiritve ampak ohranjanja napetosti.

Pozivi k miru  in ​k prenehanju ognja so vse glasnejši

Kavkaška regija se bo zaradi zaostrovanja v Nagornem  Karabahu, če ne bo posredovala mednarodna skupnost, spremenila v velik problem, je v pred dvema dnevoma opozoril armenski predsednik. “Si predstavljate, če Kavkaz postane druga Sirija?” Svet Evrope je dobesedno prosil za takojšen konec sovražnosti. ” Noben politični razlog ne more upravičiti groze in trpljenja teh žensk, moških in otrok,” je dejala generalna sekretarka Sveta Evrope Maria Pejčinovič-Burić.

S  druge strani  pa turški predsednik Erdogan kot pristranski zastopnik in  »pomagač« na strani ene  od udeleženk v konfliktu,  da OVSE »trojka«”mora zahtevati, da se Armenija najprej umakne z okupiranih ozemelj Nagornem  Karabahu.

Tretja stran

Turčija je edina država, ki vztraja pri nadaljevanju sovražnosti. Ankara je v tem konfliktu prej delovala na strani Azerbajdžana, a o neposrednem vojaškem posredovanju ni bilo govora – zadržali so zavezniške odnose med Erevanom in Moskvo v okviru Organizacije za kolektivno varnost (ODKB). Vendar je Ankara tokrat pripravljena pomagati Bakuju ne le z besedami. “Z Azerbajdžanom smo bili vedno blizu – tako na bojnem polju kot za pogajalsko mizo,”  so besede turškega zunanjega ministra Mevluta Cavusogluja.

. Poleg tega je dejal, da je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan Vladimirju Putinu predlagal načrt za reševanje konflikta v Gorskem Karabahu “po vzoru skupnega dela v Siriji”, a je ruski predsednik predlog zavrnil. To pomeni  potrditev statusa trajno nestabilnega območja in potencialnega žarišča.

Besede o morebitni vojaški podpori ene od strani v konfliktu v Gorskem Karabahu so provokativne. Vsako sodelovanje tretjih držav v tem soočenju ima lahko tudi izjemno negativne posledice. To pa je skrajno škodljivo. Baku je nato nakazal, da za zagotovitev ozemeljske celovitosti ne potrebujejo nobenih zunanjih sil. Vendar pa po navedbah armenskega obrambnega ministrstva turški F-16 napadajo Nagorni  Karabah, ukrepi azerbajdžanskega letalstva pa se usklajujejo s poveljniškega mesta E7-T v odseku Kars-Erzurum, to so mesta na vzhodno od Turčije.

Turčija je tista, ki spodbuja konflikt v Gorskem Karabahu in si prizadeva povečati regionalni in mednarodni vpliv. To je edino kaj drži v širšem geopolitičnem smislu. Prozorni, škodljivi in popolnoma zgrešen manever Reiyepa Taipa Erdogana.

Najemniki iz Sirije

Ves vplivni svet, diplomatski, državniški, zavezniški ve  o prisotnosti plačancev. Kaj pravijo?

Uradna Moskva ima informacije o premestitvi plačancev v Nagorni Karabah iz Libije in Sirije, Francija  prav tako ima tudi informacije, da so se borci iz Sirije odpravili v Karabah, da bi sodelovali v sovražnostih na strani Azernejdžana, Pojasnjujejo, da je bilo v Baku iz turškega Gaziantepa napotenih približno 300 sirskih »borcev«. Ti militantni »bojevniki« so bili identificirani in prihajajo iz skupine džihadistov, ki deluje na območju Alepa, pravijo francoski viri

Rusko zunanje ministrstvo ni natančno navedlo, na čigavo pobudo in kdo izvaja premestitev plačancev, je pa opozorilo na nevarnost takšnega koraka. Armenski veleposlanik v Rusiji Vardan Toganyan je dejal, da je bilo iz Sirije v Nagorni Karabah premeščeno “približno štiri tisoč skrajno militantnih bojevnikov”. Ilham Aliyev pa, da Turčija Azerbajdžanu zagotavlja “samo moralno podporo”. Svetohlinstvo pa takšno.

Ali bo kaj iz tega, miru namreč?

Kaj  je tukaj res? Res je da bodo za nadaljnega nekaj letnega »statusa quo« dovolili, da delovanja  enih in drugih do ustavitev vseh akcij, pride ko bodo po zamisli lokalnih šerifov(beri predsednikov vlad) ob podpori »regionalnega« vodjo interesov bratov po veri ali kako drugače pride do zamrznitev stanja. Na žalost vseh vpletenih, posebej navadnih ljudi v vseh regijah ki so pod plameni in  navzkrižnimi obstreljevanji  regija  Zakavkazje je pomembna samo  kor »drugoligaški« teren in malo bolj vstran od udarnih geostrateških terenov in tem.
V kolikor, se motim in se izkaže da bo tokrat drugače, bom najbolj vesel svoje zmotne ocene jaz sam.

Če bo obveljala prav ta današnja enostranska  prekinitev ognja, ki so jo sporočili oblasti v Nagornem Karabahu, pa bomo kmalu!

Zadnje novice

Sorodne vsebine