Piše: Bogdan Sajovic
Ob robu nedavnega Blejskega strateškega foruma z naslovom Svet vzporednih realnosti so potekali manjši protesti, predvsem proti udeležbi nekdanje izraelske zunanje ministrice Cipi Livni. Slednja se je udeležila foruma na povabilo vlade, njeni udeležbi pa je med drugim nasprotovala predsednica države, kar nakazuje razkol med predsedniško in vladno palačo ter težave, ki se obetajo premierju Golobu in njegovi vladi. Ne pozabimo, izvolitev Pirc Musarjeve za predsednico države ni bila intimna opcija Roberta Goloba, bila pa je intimna opcija Milan Kučana, čigar hčerka je bila precej vidna in glasna med protestniki.
Predstavniki različnih propalestinskih nevladnih organizacij, ki se deloma napajajo tudi iz proračuna, sicer niso povedali nič novega. Šlo je za železni repertoar običajnih obtožb na račun evropskih vlad, češ da podpirajo izraelski genocid nad Palestinci, zahtev po bojkotu Izraela in zahtev, da se Izrael umakne in prepusti vsaj pol ozemlja Palestincem. Skratka, šlo je z običajen teater, s katerim različne nevladne organizacije zganjajo hrup in upravičujejo donacije sponzorjev ter izkazujejo »aktivnosti«, na podlagi katerih kandidirajo za proračunske subvencije. Precej hinavski pa je bil že omenjeni nastop Ane Kučan na protestu prejšnji ponedeljek. S krvavimi rokami je pozirala pred modelom izstrelka, kar naj bi pomenilo obsodbo trgovine z orožjem z Izraelom. Gospa Kučan je namreč tudi sama profitirala od trgovine z orožjem, saj je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja študirala v ZDA, njen študij pa je sponzoriralo podjetje Smelt, ki je bilo eden večjih trgovcev z orožjem v nekdanji Jugoslaviji.
Sicer pa je v devetdesetih letih med obiskom Milna Kučana v Izraelu naša država kupila radar, ki ni bi nikoli umeščen, minomete, izdelane za vojskovanje v puščavi, in rabljene havbice (za ceno novih kakopak). Ena teh havbic se je razletela na Počku ter povzročila smrt in pohabo slovenskih vojakov. Morda bi gospa Kučan po protestu na Bledu lahko s krvavimi rokami protestirala še kje.
