18.5 C
Ljubljana
ponedeljek, 4 julija, 2022

Ukrajina in razcepljen jezik Evropske unije

Piše: Gašper Blažič

Če boste morda kje zasledili sintagmo »preklan (ali razcepljen) jezik«, boste verjetno najprej pomislili na kačo, ki ima jezik v takšni obliki. Vendar pa to lahko pomeni tudi človeka, ki eno govori, drugo pa počne – ali pa se izraža tako dvoumno, da je zelo težko doumeti, kaj v resnici misli. Zato ne preseneča, da se hudiča – tudi na Miklavževo – upodablja kot bitje z razcepljenim jezikom.

V dobrih dveh tednih od začetka odkrite ruske vojaške agresije na Ukrajino se je zdelo, da ruski vojaški stroj vendarle nekoliko streznil vase zagledane in napihnjene evrobirokrate, ki so brž odreagirali in sprejeli številne ukrepe v prid Ukrajini, hkrati pa tudi sankcije proti Rusiji. Zdi pa se, da so tu veliko boljšo vlogo odigrali voditelji posameznih članic Evropske unije kot pa njen »center« v Bruslju (in Strasbourgu) – pa čeprav je premier Janša sam povedal, da nekateri evropski voditelji glede članstva Ukrajine v EU še vedno razmišljajo tako, kot da vojne v njej ne bi bilo. Jasno je, da se skuša tudi zveza Nato izogniti neposredni vojaški konfrontaciji z Rusijo, a prej ali slej se bo moralo to zgoditi. Še zlasti, če bo v Ukrajino z ruskimi silami res prišlo okoli 16 tisoč izurjenih džihadistov, kar je samo še dokaz več, da nasproti (močno razdvojenemu) svobodnemu svetu stoji nenačelna koalicija med sodobnim »varuhom konservativizma« ter skrajnim islamizmom. Kar je zagotovo šok za vse tiste, ki so doslej gojili naivno prepričanje, da Putinova Rusija predstavlja veliko bolj notranje zdrav organizem od sicer dokaj nezdrave Evropske unije. Ki ima od včeraj na vesti še en težak greh.

O čem govorimo? Evropski parlament je namreč podprl dokument, na podlagi katerega bo lahko Evropska komisija kaznovala Poljsko in Madžarsko zaradi njune vizije »vladavine prava«, ki se pač razlikuje od bruseljske, a še bolj od tiste, ki jo goji evropska levica. Ergo: Bruselj je s tem dobil zeleno luč za kaznovanje dveh držav, ki mejita neposredno na Ukrajino in znotraj EU nosita največje breme pri oskrbi beguncev iz Ukrajine. Pred dnevi smo lahko opazovali dolge obraze tistih, ki so naivno pričakovali, da bo madžarska vlada v skladu s svojo dosedanjo restriktivno politiko na področju migracije dosledno zaprla tudi mejo z Ukrajino, a se je zgodilo ravno nasprotno: beguncem je Madžarska izkazala neverjetno odprtost in gostoljubje, navkljub govoricam, ki jih širijo Orbanovi  nasprotniki, češ da država sprejema samo ukrajinske Madžare.

Takšna odločitev evropskih parlamentarcev je zagotovo zelo slabo sporočilo Evropske unije režimu v Moskvi. Razcepljen jezik Evropske unije daje vedeti, da se očitno nadaljuje chamberlainovska politika iz leta 2014, ko je Zahod ob enostranski priključitvi Krima pogledal stran, Putinu pa potihem dovolil logistično ter finančno podporo seperatistom v Donbasu. Z odločitvijo evropskega parlamenta je Kremelj dobil namig, da lahko ob razklanosti EU nadaljuje svoj osvajalski pohod, saj se krizna območja širijo proti zahodu Ukrajine, vojna pa že trka tudi na vrata članic EU, prav tistih, ki jih hoče evropska levica sedaj kaznovati. Zato do frontalnega spopada med zvezo Nato in Rusko federacijo ni več daleč, za to pa bodo morali odgovarjati tisti, ki ob najbolj nepravem času še naprej skrbijo za svoje osebne kaprice in s tem slabijo že tako načeto evropsko enotnost.

Gašper Blažič je novinar Demokracije, urednik njenega dnevnega deska ter urednik portala Blagovest.si.

Sorodne vsebine