9 C
Ljubljana
petek, 29 marca, 2024

Strasbourg: »Hrvaški pozitivna ocena Evropske komisije za Schengen, ne pa za takojšen vstop vanj «

Hrvaška izpolnjuje pogoje za vstop v schengensko območje, je v danes sprejeti oceni o izpolnjevanju schengenskih pravil in standardov sporočila Evropska komisija. S poudarkom na, sporočili so. Od tod naprej  je pot, ki traja in je predvsem dolga.

 

Dikcija, da izpolnjuje tehnične pogoje  za vstop v schengensko območje pomeni, da lahko nekaj izvaja ampak, da ni še politično zrela in stabilna ter da ni sto odstotno zanesljiva.

Za to rabi mentalno zrelost  ali po domače evropsko kilometrino na področju zanesljivosti. Politična in kilometrska zrelost njihovega  premierja Andreja Plenkovića glede Evrope  je premalo.  Lobistični del posla, ki se mu reče vključitev v schengensko območje,  so opravili dokaj dobro. Plenković posebej vedoč, da je služboval v  Bruslju in da pozna dobršen del bruseljskih struktur.

Zato je obenem Hrvaška pozvana  k nadaljnim prizadevanjem za izvajanje vseh ukrepov, zlasti na področju upravljanju zunanje meje.  To pa je najtežji del te poti oziroma dela k približevanju nečemu, kar lahko rečemo vstop v Schengen. Mnogo  je tega praktičnega, sprotnega, dnevno podvrženega preizkusu dejanske zmožnosti izvajanja, polnovrednega  izpolnjevanja nalog s področja nadzora zunanje meje. Tu se bo Hrvaška še dolgo, dolgo srečevala  s težavo, problemom, večkrat  hudim problemom. Poleg prisotnosti organov, ki so zadolženi  za izvajanje nadzora, morali bodo imeti enake vatle do vseh, s katerimi se bodo srečevali, tako problemi in ljudmi. Tukaj pa imajo vse razen Madžarske, nerešeno, nedorečeno, neurejeno, slabo ali nezadostno stanje urejenosti. Z državo BIH imajo dolgo mejo, različno propustno. Propustno glede migracij na eni strani, na drugi strani pa glede Hrvatov iz BIH, ki so obenem vsi dvojni državljani. Ti bi iz neshengenske BIH imeli tako rekoč  status stalnih prehajanj in sprehajanj iz ene v drugo državo, ki pa zna sproducirati mehek, mnogokrat tudi nezakonit način ali vsaj možnost pogoste  potencialne zlorabe tega statusa. Od potencialnega do stvarnega je včasih  pot zelo kratka in se zgodi v hipu. Takšni hipi in hipne razlage in morebitne zlorabe pa so ena resnih cokel sami Hrvaški. Druga  resnična cokla je meja z Srbijo. Tam je več nerešenega kot rešenega.

Večji del njene težave  izhaja iz odnosa do Slovenije in njenega, vsaj do sedaj, odnosa  do odprtih vprašanj, ki se mu reče z figo v žepu ali politična neiskrenost. Vsaj takšnega videza  pušča za seboj ali ga daje mnogokrat. S praktičnega vidika pomik Schengenske meje bi olajšalo življenje Slovenije glede migracijskih pritiskov.  Sicer pa prav Hrvaška mora  definirati in fizično določiti svoje meje. To je še čaka. Še do konca izpolniti t.i. tehnične pogoje.  

Izpolnjevanje tehničnih pogojev za članstvo v Schengnu sicer še ne pomeni dejanske uvedbe schengenske meje. Dokončna odločitev o vstopu Hrvaške v Schengen je v rokah Sveta EU, za kar je potrebna soglasna podpora vseh članic. V podobni situaciji sta se znašli tudi Bolgarija in Romunija, ki sta sicer vse tehnične pogoje izpolnila že pred devetimi leti, a še vedno nista znotraj meja območja. Hrvaška sama pa v naslednjih, vsaj nekaj let ne bo zadevo premaknila nikamor predvsem  tudi zaradi sosledja dogodkov, ki prihajajo kot je recimo njeno predsedovanje Evropski uniji  kjer same predsedujoče države ne smejo favorizirati svoj položaj, kar  predsedovanje  EU zagotovo je.  Pa tudi v kasnejši fazi so možne situacije zadržanosti pri akceptiranju Hrvaške  kot bodoče članice schengenskega območja. Glede Hrvaške pripravljenosti naj bi bilo poleg Slovenije skeptičnih več članic, med njimi Nizozemska, Nemčija in Francija.

Zato bi temu rekli,  da  bo postopek vključitve najprej stal, zajel sapo, in stekel zelo počasi. Upajmo na počasno  in resnično zorenje Hrvaške, za katero pa sedaj to z neko močno gotovostjo ne moremo trditi.

Obenem pa tudi na naši strani kakšna oblastna in diplomatska sprememba, ki bo znala odločneje, bolj vsebinsko, suvereno  in  bolj samozavestno opravičevala slovenske interese tudi  v primeru vstopa Hrvaške v schengenski prostor.

Hrvaški, ne prelahka, ne preveč trnova pot, ampak pot,  ki je realna in ob upoštevanju sosede Slovenije.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine