Naj moj današnji prispevek začnem z zapisom v moji magistrski nalogi s konca leta 1991, v katerem sem povzel misli profesorja Wolmerja iz ZDA izpred mnogih let.
»Ljudje od policistov pričakujejo, da imajo modrost Salamona, potrpežljivost Joba, Mojzesovo sposobnost vodenja, prijaznost boga samaritanca, strateško sposobnost Lincolna, potrpežljivost tesarja iz Nazareta in na koncu, da imajo dovolj znanja na vseh področjih naravoslovnih, bioloških in družbenih znanosti. Če bi imel policist vse to, bi bil dober policist. Policista ogovarja javnost, kritizirajo preroki, posmehujejo se mu v filmih, kritizirajo ga v tisku, ne podpirajo ga ne tožilci niti sodniki, izogibajo se ga tisti, ki se ga bojijo, kriminalci ga sovražijo, vsi ga varajo, nekateri politiki ga potiskajo v levo in desno kakor žogo. Izpostavljen je številnim skušnjavam in nevarnostim, sodijo mu, ko uporablja predpise, če pa tega ne dela, ga odpuščajo iz službe. Mislijo, da mora imeti izobrazbo oziroma znanja oficirja, zdravnika, odvetnika, diplomata in učitelja – za plačo, ki je manjša od tiste, ki jo ima mezdni delavec«.
Omenjene misli se mi zdijo še vedno aktualne, zato se vsake toliko časa vračam k njim. Seveda vas prosim, da me razumete, konec koncev sem v policiji preživel dolgo število let, zato me je to delo še kako zaznamovalo. Res je tudi to, da sem verjetno edini v Sloveniji, ki je prehodil dolgo pot od policista (takrat še miličnika) do notranjega ministra, Igor Bavčar je bil vendarle krajši čas policist nato pa notranji minister.
Delo policije relativno redno spremljam tudi sedaj, ko sem upokojen. Zato se mi zdijo nekatere poteze odgovornih relativno nerazumljive. Pred časom sem pisal o predlogu zunanjega ministra Mira Cerarja, da se ustanovijo skupne patrulje naše in italijanske policije, ki naj bi varovale slovensko – italijansko mejo. Te dni pa smo priča predlogu notranjega ministra, da se enake patrulje ustanovijo na meji z Avstrijo. Popolnoma nerazumljiva predloga. Da boste bolje razumeli, naj vam na enostaven način obrazložim, kaj pomenijo skupne patrulje med našo in italijansko policijo in našo in avstrijsko policijo. Katerakoli skupna patrulja na slovenko italijanski ali slovensko avstrijski mejo prime kateregakoli ilegalnega migranta ga pošlje v Ljubljano. Če je to na slovenski strani je to tako ali tako razumljivo, če pa mešana patrulja ilegalnega migranta prime na avstrijski ali italijansko strani, pa ga prav tako pošljejo v Ljubljano, saj so slovenski policisti neposredne priče, da so ilegalni migranti prišli v sosednji državi iz Slovenije.
Se vam ne zdi, da sami pomagamo ustvarjati tako imenovani migrantski žep prav v Sloveniji? Ja, točno to počnemo s takimi potezami. Seveda je vse jasno. Na meji z Avstrijo in Italijo ilegalnih migrantov sploh ne bi bilo, če bi Slovenija učinkovito varovala mejo s Hrvaško. Vse tiste policiste, ki jih razporejamo v skupne patrulje z Italijo in Avstrijo, bi zato kazalo napotiti na mejo s Hrvaško, kjer bi lahko v skupnih patruljah s policisti iz Hrvaške, počeli nekaj učinkovitega. Vse ilegalne migrante prijete na meji s Hrvaško, na njihovi ali naši strani, bi tako pošiljali v Zagreb in ne v Ljubljano.
Tudi število policistov v Sloveniji je precej problematično. Leta 2006 smo Evropi obljubili, da bomo imeli na meji s Hrvaško nekaj nad 3000 policistov (mejne policijske postaje in policisti drugih policijskih postaj, ki varujejo državno mejo). Tega števila nikoli nismo dosegli. Toda tudi druge države ga niso. A Slovenija vendarle hudo pretirava. Poglejmo nekaj številk.
Konec leta 2008 (konec prve Janševe vlade) je policija imela 9.311 zaposlenih. Leto za tem je število zaposlenih v policiji naraslo na 9.349. Že leto za tem, torej konec leta 2010 je bilo v policiji zaposlenih 8.989 oseb. Število zaposlenih v policiji je nato le še padalo, konec leta 2011 je bilo v policiji zaposlenih 8.808 oseb. V začetku leta 2012 je mandat nastopila druga Janševa vlada. Globoka gospodarska in finančna kriza je zahtevala svoje. Kot notranji minister sem imel na izbiro dve stvari. Prva je bila ta, da na hitro in po zakonu upokojimo okoli 400 policistov (točno tako število policijskih šefov, ne policistov je pogoje za upokojitev izpolnjevalo, a niso želeli v pokoj, kar smo z zakonom določili in jih upokojili), ali pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev odpustimo vsaj 300 policistov, glede na zakonska določila seveda mlajših policistov. Zame ni bilo nobenega dvoma, odločil sem se za upokojevanje policijskih šefov, ki so pogoje za upokojitev imeli in ne za odpustitev okoli 300 mladih policistov. Konec leta 2012 je policija imela tako še 8.483 zaposlenih.
Sledili so novi ministri in čas debelih krav ali čas visoke gospodarske rasti. Pričakovali bi, da se bo število zaposlenih v policiji začelo povečevati. Notranji ministrici Vesni Györkös Žnidar je uspelo ustaviti trend padanja števila zaposlenih in ga nekoliko usmeriti, k večjemu številu zaposlenih v policiji. Konec leta 2014 je bilo v policiji tako zaposlenih 8.074 oseb, ob koncu njenega mandata pa 8.134 oseb. V času Šarčeve vlade, torej v času, ko je denarja v proračunu kot listja in trave, pa je število zaposlenih v policiji začelo ponovno padati. Na dan 31. 01. 2019 je bilo v policiji zaposlenih le še 8.118 oseb. Slovenija tako drugo predsedovanje EU pričakuje s 1200 manj zaposlenimi v policiji, kot jih je bilo leta 2008. To pa po moje nikakor ni dobro.
Za zaključek pa se vrnimo k profesorju Wolmerju. Njegov znameniti zapis izpred toliko let, je aktualen še danes. Saj veste. Policista ne maramo niti srečati, razen takrat, ko ga nujno potrebujemo. Ne vem pa, če se sedanja vlada zaveda koliko policistov potrebuje tako za varovanje državne meje, kot za varno izvedbo drugega slovenskega predsedovanja EU?
dr. Vinko Gorenak
