Piše: dr. Stane Granda
Slovenci smo narod, katerega pripadniki slabo poznajo lastno zgodovino. Nedvomno je to dediščina obeh Jugoslavij in stare Avstrije. Z njo smo imeli več kot pol tisočletja skupno usodo, z jugoslovanskimi narodi niti stoletje.
Slovenci smo le od konca Ilirskih provinc do leta 1866 živeli skupno pod enim vladarjem. Že zgodaj so nam Langobardi odščipnili del ozemlja S samostojno slovensko državo se beda poznavanja slovenske zgodovine samo poglablja. Obstaja močna skupina zgodovinarjev, ki iz maščevanja zaradi slovenskega deleža pri razpadu Jugoslavije in konca komunizma zanika starejšo preteklost in trdi, da smo izmišljija 19. stoletja. Tako tudi učijo velik del prihodnjih učiteljev zgodovine. Druga plat iste zgodbe so prišleki iz nekdanjih jugoslovanskih republik. O njihovi realni politični moči v slovenski državi zgovorno govori dejstvo, da smo dobili spomenik izbrisanim prej kot pa po 2. svetovni vojni pobitim rojakom. Seveda niso vsi enaki. Mnogi, ki ne poznajo slovenske zgodovine, ne razumejo vprašanja slovenskih manjšin v sosednjih državah. Poseben primer so nekateri gojenci šole za rezervne sodelavce jugoslovanskega KOS v Pančevu. Tam so zvedeli, da so naši rojaki na Koroškem potomci slovenskih domobrancev, ki so po vojni bežali na Koroško. Pred desetletji sem Svetu za šolstvo predlagal sestavo ključnih slovenskih zgodovinskih dejstev, ki bi obsegala največ 1 stran lista formata A4 in bi jih moral obvezno znati vsak osnovnošolec kot tudi tisti, ki si želi pridobiti slovensko državljanstvo. Ni mi uspelo.
Večina politikov samostojne Slovenije ima z njeno zgodovino težave. Za Drnovška so govorili, da je na razstavi o Brižinskih spomenikih spraševal, kje so kamnite oziroma kovinske skulpture. Razlike med Izseljensko in Slovensko matico ni poznal. Sedanja predsednica ne loči med Slovenijo in državo Slovenijo. Slovenci živimo na približno tretjini prvotnega etničnega ozemlja. Dovolj pove dejstvo, da sta nekdanji glavni deželni mesti, ki imata izrazito slovensko ime, Ljubljana ga nima, Gradec in Gorica danes zunaj slovenske države. Mimogrede, nemški Graz izhaja iz slovenskega Gradec in ne obratno! Prvi je slovensko ozemlje izrisal Peter Kozler. Znatnejšo manjšino v drugi državi smo dobili okoli leta 1000 s Slovensko krajino (Prekmurje), leta 1420 je Beneška Slovenija prišla pod Benetke, v 16. stoletju so Frankopani in za njimi Zrinjski izpeljali Gorski kotar s Čebrom. Konec 19. stoletja smo izgubili Žumberk. Najhuje je bilo po I. svetovni vojni, ko je bila Slovenija ostanek ostankov. Znova pa smo v isti državi skupaj zaživeli s prebivalci Slovenske krajine. Medmurja, do katerega smo imeli več pravic kot Hrvati, takratna slovenska politika ni bila sposobna pridobiti. Primorski antifašizem nam je po II. vojni vrnil velik del Primorske. Za Trst zaradi Titove mesijanske obsedenosti s komunizmom ni bilo možnosti. Seveda je bil stari Trst romanski, vendar nacionalni značaj mesta določa okolica. Lahko bi dobili Gorico, pa jo je Tito s sestrelitvijo letal zahodnih zaveznikov zapravil, na Belopeške in Kanalske Slovence se ni nihče spomnil in jih zahteval. Na slovensko zahtevo po Porabskih Slovencih so že leta 1945 (! ) Sovjeti zagrozili s tankovskim napadom. Znano je, da so nekatera obmejna slovenska območja, ki so danes v Istri in Gorskem kotarju prišla prosit slovensko oblast za vključitev v Republiko Slovenijo, bila zavrnjeni z izgovorom, da imamo že dovolj revščine. K sreči so se izognili usodi prebivalcev Štrigove leta 1947, na katere je dala oblast, ker so zahtevali priključitev Sloveniji, streljati.
Da povzamemo: Republika Slovenija pokriva samo del slovenskega ozemlja. Deli Slovenije so še vedno v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in v Hrvaški. Za postavljanje kakšnih ozemeljskih zahtev so časi neprimerni. Lahko bi izrabili vsaj možnosti, ki jih daje Evropska zveza. Madžari so nam v tem pogledu lahko svetal vzor. Mi pa še tega nismo sposobni javno povedati, kako nam je slovenska Udba v Italiji in na Koroškem ekonomsko uničila slovensko manjšino. Za začetek bi morali vsaj razdružiti ministrstvo za zamejce in Slovence posvetu, kar je primer oblastnega nerazumevanja Slovenije. Izginjanje naših manjšin je izginjanje Slovencev! Zato je država Slovenija še kako odgovorna zanje. Tragično je, da jim zaradi osnovnega neznanja korenine reže predsednica slovenske države. Bi moral predsednik države, preden prevzame funkcijo, dokazati poznavanje osnovnih dejstev narodne zgodovine. Predsednik vlade pa to in mentalno zrelost?
Slovenski izseljenci so vsi Slovenci, ki živijo zunaj ozemlja, ne države Slovenije!
