10 C
Ljubljana
sreda, 14 aprila, 2021

Politična korektnost po slovensko

Letošnje leto si bomo zapomnili tudi po tem, da evropska “Soroseva” levica postaja vse bolj očitno pokvarjena. Da bi kaznovala Madžarsko in Poljsko, ker se ne navdušujeta nad levičarsko agendo (množične nelegalne migracije, razgradnja kulturno-etične tradicije, zamenjava evropskih narodov, LGBT, itn.), hoče doseči, da bi črpanje evropskih sredstev za spopad z epidemijo lahko preprečila kar politika, politične stranke, če bi “ugotovile”, da država ne spoštuje vladavine prava. Tudi kaj je “vladavina prava”, bi določale kar politične stranke.

 

Slovenija pa ima bogate izkušnje s tem, kako je videti, če si politika uzurpira oblast sodstva ter svojo žrtev kar sama sodi, obsodi in kaznuje. Celo v parlamentu samostojne države, v hramu demokracije, so leve politične stranke kar z glasovanjem odvzele mandat poslancu, ki je bil legalno izvoljen in je prejel celo dvakrat več volilnih glasov, kot drugi.

Prejšnji mesec (17.11.2020) je slovenski premier poslal voditeljem EU in kolegom premierjem pismo, v katerem pravi, da “Slovenija podpira spoštovanje vladavine prava”. Toda “po definiciji “vladavina prava” pomeni, da o sporih odloča neodvisno sodišče in ne politična večina v kateri koli instituciji.”  Ob tem je opozoril, da “Pogodba o Evropski uniji tudi ne dovoljuje nobenega diskriminatornega ukrepanja proti kateri koli državi članici na politično zahtevo katere koli druge države članice ali katere koli institucije EU”. Zato je vodstva EU pozval k pogovorom in razrešitvi zapletov, kar je podprla tudi premierka predsedujoče države, Angela Merkel.

V Sloveniji vladajo MSM

Čeprav smo navajeni, da karkoli Janeze Janša reče ali napiše, je deležno obsežnega medijskega pogroma. Če v besedah in stavkih ni najti nič spornega, se pa zamolči bistvo in podtaknejo zavajajoči namigi, laži ter zlobne interpretacije. Ideologi take medijske scene so sicer zelo iznajdljivi tudi v interpretacijah lepo zvenečih načel. “Medijsko svobodo” na primer očitno razumejo kot “svobodo lagati in diskreditirati”, ne pa kot “svobodo in dolžnost izpovedovati resnico”. Če to velja za najbolj favorizirane novinarje osrednjih medijev (z nacionalko vred), potem toliko bolj to velja za njihove urednike in direktorje.

Medijski pogrom pa je v Sloveniji do potankosti usklajen z agendo levičarske politike. Izbrani novinarji MSM skrbno pazijo, da od vprašanih politikov dobijo “prave odgovore”. Če želijo tak odgovor tudi od politika, s katerim se ne morejo kar tako vnaprej dogovoriti za “pravilen” odgovor, pa uporabijo star trik presenečenja. Takoj po dogodku pritečejo k njemu in ga prosijo za mnenje. In če reče, da npr. premierovega pisma še ni prebral, mu sugerirajo izkrivljeno vsebino: “Po Evropi je razposlal pismo, v katerem zagovarja kršenje vladavine prava na Madžarskem in Poljskem, s čimer sramoti vso Slovenijo.” Ker si naiven politik ne more misliti, da je novinar(ka) tako pokvarjen(a), da z vprašanjem in prijaznim nasmehom sugerira neustrezen odgovor, mirno odgovori, da to pa res ne gre in da nam premier s svojimi tviti in pismi dela samo škodo.

Tak “politično korekten” odgovor pa je značilen predvsem za tiste politike, ki prislovično želijo biti “sredinski” in se nočejo zameriti mainstream medijem. Z “napačnim” odgovorom bi se postavili na tisto stran, ki karkoli reče, naredi ali napiše, je napačno in škodljivo. Biti na sredini med eno stranjo, ki nesramno drzno laže in drugo stranjo, ki zagovarja resnico, pa pomeni, da se malo priklanjaš laži, malo pa resnici. Da torej zagovarjaš polresnico. Polresnica pa je še vedno laž.

Upognjeni in pokončni politiki
Če so nekoč starši krotili oblačenje in obnašanje svoje odraščajoče hčerke s pripombo, “kaj bodo pa ljudje rekli?!”, pa se danes pri mnogih izpostavljenih politikih ob vsakem javnem nastopu prebuja podzavestni strah, “kaj bodo pa novinarji rekli?!” Opraviti imamo s pritlehnim ustrahovanjem in vsiljevanjem “politične korektnosti”, kot jo določata medijska laž in agresivnost.

Mnogi slovenski intelektualci in politiki, ki bi bili s svojo državniško razsodnostjo in moralno pokončnostjo dragocen steber demokratične družbe, se zato umikajo iz javnega življenja. Ne prenesejo primitivne levičarske histerije, polne laži in krivic. Vse, kar dobrega naredijo za državo, in naredijo več, kot so dolžni, je v teh medijih izkrivljeno in zlobno interpretirano. V zahvalo za svoje delo so poniževani,  na cesti nadlegovani in napadani z grožnjami. Nočejo pa biti “politično korektni”, kot od njih zahtevajo moralno izpraznjeni kričači teh medijev. Nočejo se prikloniti prostaško primitivni politični agendi in ker vedo, da “kdor ne tuli z volkovi, ga volkovi raztrgajo”, se žal umikajo iz javnosti.

A ker se nekateri ne umikajo pred medijskimi pogromi in vztrajajo v resnici, tako v besedah kot dejanjih, se globoka država upravičeno čuti ogroženo. Oslabljen je njen najmočnejši vzvod oblasti, to je grožnja, da bodo politika, ki ne bo z njimi tulil, raztrgali. Od nekdaj je globoka država gradila svoj vpliv, svojo moč in oblast, na tem, da upogljivi hlapci pričakujejo nagrado, neubogljivi politiki pa se bojijo pogroma«.

Sedanji premier

Sedanji premier je državnik, ki pozna probleme države in ve, kako je treba ukrepati. Državnik, ki zna kakovostno utemeljiti svoja stališča in ga ni strah javno izpovedati svojega mnenja. Državnik, ki je praktičen organizator in strateg, pa tudi razumnik in pisatelj obenem. Državnik, ki očitno prenese še tako hud medijski pogrom. Ne bo se upognil, ne bo klonil. Dokler ga bo ljudstvo na volitvah podpiralo, bo ljudstvu na voljo.

Globoka država se tega zaveda že več kot trideset let. Ve, da ga ne more zlomiti ne s podkupovanjem in ne z grožnjami in stalnim medijskim pogromom. Zato je vse medijsko blatenje in ukazovanje levim strankam, da prisegajo na sovraštvo in izključevalnost “samo z Janšo pa ne!”, namenjeno ne njemu ampak volivcem in pranju njihovih možganov. A tudi to globoki državi polzi iz rok, saj nikoli več ne bo mogla v celoti obvladovati vsega medijskega prostora.

Od tod vse večja popadljivost in histerija, tako v medijih kot na ulici. Od tod vse bolj fanatični poskusi ohraniti svoj medijski monopol in “svojo” nacionalko. Očitno se bližajo prelomni časi “politične korektnosti” in “spopada civilizacij” na Slovenskem.

Zadnje novice

Sorodne vsebine