6.8 C
Ljubljana
petek, 29 marca, 2024

Plesnivi mentorjevi feferoni na gnoju…

…ali LEVIČARSKA INTELEKTUALNA BEDA JAVNEGA SKLADA ZA KULTURNE DEJAVNOSTI RS

 

Dne 9.10.2020, več kot en mesec po roku, ki je bil določen konec avgusta, je Javni Sklad RS za Kulturne Dejavnosti (JSKD) objavil rezultate natečaja za najboljšo protestno pesem ali družbeno satiro: Mentorjev feferon 2020. Morda je vzrok za veliko nepojasnjeno zamudo, da je JSKD v pričakovanju skorajšnje revolucije zavlačeval do meseca oktobra, morda so toliko demonstrirali, da niso imeli časa delati, morda pa so zgolj leni uradniki na državnih plačah, s slabimi navadami zidarskega vajenca, ki se nikoli ne drži obljubljenih rokov.

V razpisu je bilo navedeno naslednje: »Medijski pokrovitelj: MMC RTVSLO – prvi interaktivni multimedijski portal«. Mimogrede, RTVSLO je državni zavod, ki ga 100 milijonsko financirajo vsi davkoplačevalci plus vsi, ki imajo doma električne žarnice. Zakaj državni RTVSLO sponzorira državni Javni Sklad RS za Kulturne Dejavnosti? Javni državi zavod RTVSLO sponzorira javni državni sklad JSKD. Je to pomanjkanje osnovne higiene, inkontinenca, pleničarstvo?

V vsebini natečaja za najboljšo protestno pesem ali družbeno satiro Mentorjev feferon 2020, preberemo naslednje: »Na Slovenskem obstaja bogata zgodovina satire, pa tudi pri protestu nismo ravno goli in bosi: od protiokupatorskih pesmi do pesmi, ki se ne strinjajo z družbeno neenakostjo in privilegiji – vse to smo že videli in preživeli! Ostanimo torej kleni v tem izročilu in ne dovolimo, da se žlahtna satira in protest izgubljata v cenenih gostilniških verzih in vsakdanjih šalah – pičimo, kot se spodobi! Sploh zdaj, ko smo zaprti v svoje domove in imamo pred seboj liste papirja! Sploh zdaj, ko nam svet v karanteni in s figo v žepu ponuja čas in z njim tragično blaženost ustvarjanja! Sedite, stojte, lezite – kar vam je lažje in bližje – samo pišite! Naj vam roka legitimno in legalno skače po papirju in piči, ko meni, da je pravi čas za to!«

Žirija, ki je izbirala med prispelimi »feferoni, tj. žlahtnimi satirami in protestnimi pesmimi« je bila v zasedbi: Ksenja Jus, Jose in mag. Matej Krajnc. Kdo so ti ljudje? Pa menda ja imamo v Sloveniji vsaj tri znane ljudi z pestrimi svetovnimi nazori, ki pišejo dobre satire. Omenjena žirija je izbrala zmagovalno pesem REVOLUCIJA, ki jo bo JSKD na državne stroške tudi uglasbil, v pričakovanju, da bo v Sloveniji postala pravi hit in jo bodo vrteli na radiu Kričač, po zvočnikih bo odmevala po vseh trgih in vaseh.

REVOLUCIJA

Tik tak, tik tak …

En dan, en Dan,

en odvzet, ena Noč,

en Obrat, en Dan,

en Revolt, nov Dan,

ena Iskra, naš Trenutek,

naš Upor, naš Prevrat,

naše Življenje, naša Volja,

naš Dan, nov Dan.

Tik tak, tik tak …

(pesem je objavljena na spletni strani JSKD, kjer je naveden tudi avtor)

To je to. Izbrana zmagovalna pesem je vsestransko bedna. V tej pesmi gre za zelo preprost direkten poziv k revoluciji, k revolucionarnemu prevratu, ki tiktaka kot bomba v avtorjevi glavi. Razen preprostega direktnega poziva k revoluciji, prevratu, v tej plehki pesmi kakšne druge vsebine sploh ni. Ni satirična, iz nikogar se ne norčuje. Ni protestna, saj ne protestira proti ničemer, niti proti nikomur. Ne protestira proti družbeni neenakosti in privilegijem, ne proti okupatorju. Nobene žlahtnosti, ne sočnosti ni v njej. Nobenega pekočega feferona. Nobene inteligence, nobene iskrivosti, nobene lucidnosti, nobene kritičnosti do česarkoli in kogarkoli. Avtorju je pač tiktakalo v glavi in je pozval k revoluciji in prevratu. Razen avtorja in žirije, njegovo tiktakanje v glavi, ne peče nikogar drugega. To pač ni sočen, pekoč feferon na krožniku. Pač pa gnil, plesniv feferon na priloženi sliki. »En dan, ena noč, upor, prevrat, tik tak tik tak«. To je praktično vse. Res bedno, plehko, brez vsebine. Pozivati k revoluciji, prevratu, je sicer legitimno, ne pa tudi legalno (beri kazenski zakonik RS, člen 359 – Pozivanje k nasilni spremembi ustavne ureditve).

Sicer v literaturi obstaja na stotine levičarskih umetniških revolucionarnih pesmi, lepih, dobrih, ki prepričajo in prevzamejo bralca. Čeprav je revolucionarna tema že izpeta, prežvečena in spada v prvo polovico prejšnjega stoletja. Tudi literarno umetniško gledano je ta revolucionarna pesem čista beda. Obstaja univerzalen kriterij za vsa umetniška dela. To je, povedano na kratko, bogastvo in gostota umetniškega sporočila. Pri literaturi je dodati še bogastvo in spretnost uporabe jezika. Ta pesem je brez substance, je revnega jezika, ni žlahtna, nikogar ne piči, nikogar vsaj malo zapeče. Ta feferon ni ne za v golaž, niti za v pasulj. To je slaba brez-verzna in brez-vezna cenena gostilniška sklepanka za točilni pult na Metelkovi. Točno tako, kot to navaja natečaj JSKD: »vse to smo že videli in preživeli«. Tudi revolucijo. Ne vsi, mnoge nedolžne so revolucionarji pobili in zmetali v brezna.

Ugotoviti je, da izbrana zmagovalna pesem REVOLUCIJA v ničemer ne ustreza niti naslovu natečaja JSKD »Za najboljšo protestno pesem ali družbeno satiro Mentorjev feferon 2020«, kaj šele minimalnim literarno umetniškim kriterijem. Brez dvoma pa ustreza partijskim direktivam iz leta 1941 in pričakovanjem komunističnih državnih uradnikov JSKD , ki so se v Jugoslaviji v šoli, pri predmetu samoupravljanje s temelji marksizma učili o permanentni revoluciji, ki naj bi še vedno trajala oziroma tiktakala v njihovih glavah. Samo v njihovih glavah. Brez dvoma je politično všečna tudi maloštevilnim radikalnim levičarjem, pošteno rečeno povsem izrojenim rdečim malomeščanom, ki jim tiktaka v glavi, ki mislijo da bo v soboto zjutraj revolucija in zato ob petkih zvečer demonstrirajo po ljubljanskih ulicah.

Na Javnemu Skladu RS za Kulturne Dejavnosti (JSKD) vlada čista levičarska intelektualna beda.

Na natečaju »V zavetju besede 2020/Primorska« je bila izbrana novela »Ob meji 1959«, ki benevolentno opisuje zlorabo otrok. Opisuje, kako je mati redno tihotapila meso v spodnjicah svojih dveh deklic čez Jugoslovansko – Italijansko mejo in ga prodajala neki Italijanki, da bi si kupila novo italijansko kopalnico. Res je, revolucija in komunizem je iz ljudi delal živali (beri kazenski zakonik RS, člen 192 – Surovo ravnanje z otroki). Državnim uradnikom JSKD in od njih izbranim žirantom je benevolentno pisanje o zlorabi otrok, prava ideja in žlahtna socialistična literatura.

Javni Sklad RS za Kulturne Dejavnosti (JSKD), bi se kot prvo moral zavedati, da je javen sklad, da je državen, namenjen vsem literarnim ustvarjalcem, različnih svetovnih nazorov, ter temu primerno izbirati tudi sestavo žirije. Ne pa si domišljati, da je revolucionarna partijska celica zveze komunistov. JSKD razpiše javni natečaj za najboljšo družbeno satiro ali protestno pesem, izbere pa nekaj tretjega: poziv k revoluciji, revolucionarno pesem REVOLUCIJA, ki že z naslovom natečaja nima nič skupnega. Ugotoviti je, da je že vsebina natečaja za »Mentorjev feferon 2020«, borčevsko, levičarsko napeljevanje: » … od protiokupatorskih pesmi do pesmi, ki se ne strinjajo z družbeno neenakostjo in privilegiji – vse to smo že videli in preživeli! Ostanimo torej kleni v tem izročilu…«. V kateremu izročilu naj avtorji ostanejo kleni? V izročilu NOB? Kot da bi natečaj in izbor »Mentorjev feferon 2020« izvedla Zveza Borcev NOB, ne pa javni, državni JSKD. V Sloveniji obstaja mnogo avtorjev in bralcev, ki jim je bolj blizu izročilo družbene in intelektualne satire v pesmih Franceta Prešerna. Ne boj proti okupatorju. Mnoge avtorje in bralce zanimajo tudi aktualne sočne in pekoče politične in družbene teme. Ne ponavljajoče socialno jamranje, niti revolucija.

Državni uradniki na JSKD so mentalno ostali v Titovi komunistični Jugoslaviji. Za žirijo pa izbrali svoje somišljenike, prej ko ne levičarje, brez pravih referenc iz satire, nepoznane širši javnosti. Satira je mnogo več od levičarskega revolucionarnega aktivizma. Kot drugo pa bi JSKD moral izkoreniniti levičarsko enoumno intelektualno bedo. Na potezi je Minister za kulturo RS dr. Vasko Simoniti, da počisti ta levičarski Avgijev hlev, ki tako kot Heraklejev, ni bil očiščen že 30 let. Odgovorne na JSKD po kratkem postopku odpusti iz javne državne službe, saj nikoli niso in ne bodo služili, ne vsem državljanom, ne slovenski kulturi. Vedno bodo ostali zvesti le retardirani komunistični ideologiji z davno iztečenim rokom uporabe, slovensko kulturo pa zlorabljali za levičarski politični aktivizem. Glej no glej, kar 100-149 zaposlenih na JSKD (podatek bizi.si), to je za celo fabriko ljudi, proizvaja čisto levičarsko intelektualno bedo. Saj jih je več kot dobrih avtorjev. Kdo bo pa to plačeval? Kaj sploh delajo ti ljudje, razen da se svaljkajo po pisarnah? Podpirati bi bilo treba avtorje, ki kaj konkretnega ustvarjajo, je dejal tudi minister dr. Vasko Simoniti. Naj JSKD plačujejo leve stranke, ne pa slovenski davkoplačevalci. Enako velja za njihovega medijskega pokrovitelja RTVSLO. Revija JSKD Mentor je postala tudi ekološki problem. Umirajo drevesa, iz katerih se dela papir za revijo Mentor, bere je pa nihče več. Ukiniti.

Koper, 11.11.2020 Dr. Janez Suša

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine