3.7 C
Ljubljana
sreda, 24 aprila, 2024

O strahu in pogumu v tesnobnih časih

V starodavni skandinavski pesnitvi Skírnismál najdemo verz: »Vedno obstajajo boljše izbire od malodušja, če je pred tabo delo, ki ga moraš postoriti. Nekega davnega dne je bilo moje življenje že oblikovano in moja usoda zapisana.« Verz izgovori junak pesnitve Skírnir, ko ga muhasti nordijski bogovi pošljejo na tvegano pot, ki bi ga prav lahko stala glave. Delež, ki mu je naložen, Skírnir sprejme s stoično mirnostjo; zaveda se, da je bilo že ob začetku časov odločeno, ali bo potovanje preživel ali ne – a hkrati ga pomirja, da te svoje usode ne pozna niti sam niti nihče od drugih smrtnikov. S svobodno voljo lahko le stori vse, kar more, da stvari obrne sebi v prid. Verz nikakor ni edini, ki odraža nenavadno duhovno zrelost starih Nordijcev; je pa tipičen za njihov odnos do strahu ter do soočanja z resničnimi in namišljenimi nevarnostmi, ki v tem zemeljskem obstoju neizogibno prežijo na vsakega od nas.

 

Če je kdo kdaj sploh kaj vedel o obvladovanju strahu, so to morali vedeti ljudje, ki so že vsaj pred tisočletjem v svojih lesenih lupinah prepluli severni Atlantik od obal Norveške vse do Grenlandije in Vinlanda; sodobni Slovenci bi se lahko kaj naučili od njih – in v letu 2020 nam to še posebej ne bi škodilo. Kajti zdi se, da želijo mali bogovi, ki vladajo našemu vsakdanu, v nas vzbujati strahove, ne poguma. Prevečkrat jim žal to uspeva. Spomnite se le zloveščih kasander, ki so še marca letos prerokovale, kako bo zaradi novega koronavirusa do poletja mrtvih vsaj nekaj deset tisoč naših rojakov; ali pa ubogih duš, ki na petkovih procesijah blodijo po Ljubljani, ker jih v njihovih glavah preganja imaginarni diktator … Toliko strahu povsod okoli nas. A koliko priložnosti zamudimo, koliko tesnobe zasejemo in koliko slabih sadov požanjemo, če pustimo, da nas ta vodi kljub dejstvu, da še vedno živimo v eni najbolj varnih, zdravih in mirnih držav na svetu? Dajte, no, Slovenci in Slovenke. Vredni smo večjih reči. Ne bojte se.

A koliko priložnosti zamudimo, koliko tesnobe zasejemo in koliko slabih sadov požanjemo, če pustimo, da nas ta vodi?

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine