Piše: G. B.
Izšla je nova številka revije Demokracija! V njej objavljamo, kako se premier Robert Golob se do izvolitve nove vlade noče več ukvarjati niti s tekočimi posli. Slovenija je tako na mednarodnopolitičnih forumih ostala brez predstavnikov. Predsednica republike Nataša Pirc Musar s svojim ravnanjem v zadnjem času povsem očitno pomaga globoki državi. Seveda na škodo Slovenije in slovenskega naroda. S potrditvijo novele zakone o vladi se je tudi dokončno odprla možnost vzpostavitve koalicijskih pogajanj ter s tem nastanka nove vladne koalicije. Takoj ko se je pokazala možnost, da bi oblast prevzela desno-sredinska vlada, so sindikati skočili v zrak in že vnaprej razglasili sveto vojno, potem ko so zadnja štiri leta počivali. V intervjujih za Demokracijo sta spregovorila dvojna doktorja znanosti Urška Perenič in Igor Grdina o stanju slovenske kulture. Pogovarjali smo se tudi z novoizvoljeno poslanko Slovenske demokratske stranke Jano Gržinič. Z Demokracijo boste vedeli več!
Nataša Pirc Musar bo letos jeseni obeležila četrto obletnico svoje izvolitve za predsednico republike, kar pomeni, da se ji prihodnje leto izteče mandat. Ki bo, upajmo, njen edini. Že kmalu po njenem prevzemu oblasti je postalo jasno, da bo za razliko od predhodnika Boruta Pahorja uveljavila držo, ki jo je poosebljal že Danilo Türk. Torej tisti predsednik, ki je dosledno sledil Kučanovi agendi in je na račun svoje arogance in »tretjerazrednega« odnosa do državljanov izgubil boj za drugi mandat. Očitno po teh stopinjah stopa tudi Nataša Pirc Musar, nekdanja novinarka, odvetnica, piarovka ter informacijska pooblaščenka, ki se je očitno z dosedanjim premierjem Robertom Golobom prepirala samo takrat, ko je bilo to potrebno zaradi javnomnenjskega učinka.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!

V novi Demokraciji še preberite:
Slovenija brez predstavnikov na dveh ključnih mednarodnih dogodkih
Aprila 2026 je Slovenija v razmaku nekaj dni zamudila dve pomembni priložnosti na evropski in regionalni ravni. Na vrhu EU na Cipru, kjer so zapirali pomembno poglavje o novi finančni perspektivi za črpanje evropskih sredstev, Roberta Goloba, predsednika vlade v odhajanju, ni bilo. Hrvaška je nato z vrhom Pobude Tri morja v Dubrovniku privabila več kot 1.400 udeležencev in napovedala megaprojekt Pantheon AI, vreden več kot 50 milijard evrov, slovenski vladajoči pa so dogodek opravili s protokolarnim obiskom finančnega ministra, ki je tam »prebral izjavo« in se sprehodil po Stradunu. Medtem ko sosede aktivno izkoriščajo priložnosti za razvoj in krepitev vpliva, je odhajajoča Golobova vlada v teh dveh primerih pokazala zaskrbljujočo pasivnost in nizke prioritete tako slovenske gospodarske kot zunanje politike.
Potrjen zakon o vladi – potekajo koalicijska pogajanja
Prejšnjo sredo je prišlo do političnega preloma – državni zbor je z 49 glasovi potrdil SDS-ov predlog spremembe zakona o vladi. Število ministrstev se krči z 19 na 14, nova vladna ekipa pa bo vključno z ministrom za Slovence v zamejstvu štela le 15 članov namesto dosedanjih 20. Glasovanje je jasno začrtalo obrise prihodnje desnosredinske koalicije pod vodstvom Janeza Janše. Zakon so podprli v SDS, NSi, SLS, Fokusu, Demokratih, Resni.ci ter oba poslanca manjšin. Proti je glasovala le skrajna Levica, medtem ko sta se stranki Svoboda in SD vzdržali. Ta odločitev ni le tehnična, temveč je zmaga zdrave pameti nad Golobovim birokratskim razkošjem. To je Slovenijo stalo milijone za plače in svetovalce, a ni rešilo krize v zdravstvu, demografiji ali energetiki. Nova struktura končno prinaša racionalizacijo in rezultate.

Intervjuji: ddr. Urška Perenič in ddr. Igor Grdina ter Jana Gržinič
Ob jubilejnih letih slovenskih literatov (letos Kosovela, Cankarja in Ketteja) se neredko zapada v banalnost in se lovi pozornost s senzacionalističnimi polresnicami, sta v intervjuju za Demokracijo opozorila sogovornika, profesorja literature ter literarna in kulturna zgodovinarja ddr. Urška Perenič in ddr. Igor Grdina, ki sta brez dlake na jeziku opozorila na odnos dosedanje vladajoče politike do kulture. Pogovarjali smo se tudi z novinko v poslanskih klopeh, poslanko SDS Jano Gržinič.
Vodstva levičarskih sindikatov spet na okopih
Sindikati, predvsem Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Sindikat vzgoje in izobraževanja (SVIZ) pod večnim vodstvom Kučanovega zeta Branka Štruklja, nekdanjega kandidata na volitvah na listi Levice, so takoj stopili na barikade. Zniževanje davkov označujejo za »neoliberalni mit«, ki povečuje neenakosti in ogroža javne storitve. Bolj kot zaposleni in njihovi višji neto dohodki jih skrbijo nižji prilivi iz naslova davkov v državni proračun. Ob vsem tem so sindikati štiri leta v mandatu Golobove vlade molčali, ko se je davčna obremenitev plač povečevala z novimi prispevki in spremembami dohodnine.
Kako mladi doživljajo osamosvojitev?
Konec aprila je v prostorih Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) znova potekal zanimiv pogovorni večer, tokrat v skupni organizaciji društev VSO, Nova smer in Mladi za domovino. Dogodek je združil dve različni generaciji in njune poglede na osamosvojitev. Med gosti sta bila veterana slovenske politike Lojze Peterle in Jelko Kacin, mlado generacijo pa sta predstavljali Zala Klopčič iz Nove smeri in Meta Sedminek iz Mladih za domovino. Prvi je zbrane nagovoril predsednik VSO Lojze Peterle, ki je dogodek tudi povezoval. Razložil je, da gre za prvi medgeneracijski pogovor v okviru združenja VSO, ki si ga je sam že dolgo želel. Po kratkem uvodu pa je dal besedo Zali Klopčič.
Pred odhodom v opozicijo levičarska vlada na veliko zaposluje
Ne glede na volilne rezultate se levičarji vedno skušajo obdržati na položajih moči tako, da obvladujejo različne državne, medijske, kulturne in druge ustanove. Tako lahko vlečejo niti iz ozadja ter mečejo polena pod noge svojim tekmecem tudi, ko slednji vodijo državo. Golobova levičarska vlada se pripravlja na odhod v opozicijo, pri tem pa si očitno želi na ministrstvih, upravnih enotah in drugje zagotoviti čim večji vpliv. Na ta način levica vzdržuje svojo kulturno hegemonijo in še naprej usmerja javno mnenje. Lahko namreč opazimo, da vlada v odhodu na veliko zaposluje, saj je na spletni strani Gov.si trenutno odprtih oziroma »v teku« več kot sto razpisov za različna delovna mesta. Od 21. marca, torej dneva pred volitvami, pa do konca aprila je bilo na tem uradnem portalu vlade objavljenih kar več kot 200 razpisov za zaposlitev za nedoločen čas, v času pisanja članka pa jih je dobrih sto še vedno odprtih. Očitno so z akcijo pospešenega zaposlovanja v strahu pred porazom začeli že pred volitvami, zdaj, ko so spoznali, da jim ne bo uspelo sestaviti naslednje vlade zaradi pomanjkanja podpore, pa stranke odhajajoče koalicije v vladi, na ministrstvih ter v drugih organih pospešeno zaposlujejo svoj politični kader.

V novi Demokraciji objavljamo kolumne naših novinarjev, urednikov ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Jože Biščak, Gašper Blažič, Petra Janša, Lucija Kavčič, Peter Jančič, Stane Granda, Keith Miles in Janez Remškar.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!



