Piše: Dr. Stane Granda
Razmere v Sloveniji so skrajno resne. Rezultati volitev in referendumov so slabi, če že ne porazni. V iskanju krivca in poraženca mnogi, ne samo politični nasprotniki, kažejo na Janšo. Zahtevajo novo paradigmo v politiki slovenske »desnice«. Že je ta izraz napačen, saj bi morali reči demokracije. Konkretno to pri njih pomeni, da je krivec in poraženec Janša, ki se mora zato umakniti iz slovenske politike. Ubere naj novo pot oziroma najmanj ono, ki jo je nakazal Anže Logar. Ljudje, ki to dopovedujejo, so zelo nenavadni. Praviloma kar žarijo od nekega samozadovoljstva in škodoželjnosti, primitivnega prepričanja, kako so oni boljši in predvsem pametnejši od Janše, ki ga je čas »povozil«. Tovrstne mrhovinarje bi lahko imenovali toninovce, ki jim pomagajo ludemile. Vsekakor izid volitev in referendumov zahteva analizo in iskanje poti, da se to ne bi več dogajalo ali celo ponavljalo. Ena od analiz vzrokov za nastale razmere pokaže, da problem ni vsebina, ampak oblika komunikacije z državljani. Že od leta 2008 je jasno, da SDS ne zna prodati javnosti svojih uspehov. Tragično je, kako pri vrhunskih rezultatih vodenja in upravljanja države izgubi na volitvah. Problem ni toliko v moči argumentov kot v obliki njihovega podajanja in zagovarjanja ter ljudeh, ki to opravljajo. Danes je pomembnejši papir, v katerega je darilo zavito, kot pa samo darilo. Če mi dajo brati neko pretresljivo ali tragično zgodbo, ne bom nikoli dosegel enakega učinka kot igralec, ki bo ljudi spravil v jok oziroma v vsebini ustrezno stanje. Povedano drugače, ni dovolj imeti gramofon, ampak je treba izbrati takšno glasbo, da ji bodo ljudje prisluhnili. Ne nazadnje, politik z urejeno in s prijetno zunanjostjo je veliko uspešnejši kot nekdo, ki je stokrat pametnejši, vendar ljudem odljuden.
Razmere v Sloveniji so skrajno resne. Mrhovinarji, ki se želijo oprati lastne krivde za nastale razmere, niso sposobni doumeti niti tega, kdo je dejansko politični poraženec. Ne Janša, ampak tisti, ki mu sledimo. V novejši slovenski zgodovini, vse od osamosvojitve dalje dokazuje, da zna zgubiti bitke, ne pa vojne. Pravzaprav je prav neverjetno, kako je vse afere, osebne in politične, ki so mu jih naložili, kot človek in politik preživel. Tudi on bi lahko v preteklosti ubral drugo pot in bi živel ugodno in lahkotno ter kritiziral obstoječe stanje in bil »pameten«. Dejansko ostaja in vztraja na barki, ki jo je splavil, ji začrtal smer in pot zanjo. Seveda ni brez napak, niti za svetnika Katoliške cerkve ne razglasijo človeka, ki mu ne najdejo pomanjkljivosti in napak. Pa vendar. Glede na obstoječe razmere in napovedi smo lahko prepričani, da se bodo že v naslednjem letu začeli nanj ozirati kot na kriznega menedžerja, ki nas bo, ne brez prask in odrgnin, spravil v mirne vode. Potem se bodo znova pojavili mrhovinarji, ki ga bodo obtoževali zaradi bolečin na poti v rešitev. Če se umakne, kdo nas bo reševal? Tonin in Novakova? Voditelja stranke, ki bi morala po vsej logiki slovenskih kulturnih in političnih razmer na vsakih volitvah dobiti vsaj 25 odstotkov glasov, pa se stalno trese, ali bo preživela ali ne! Z izkupičkom na volitvah ni mogoče sanjati o premierskem stolčku. Pot pobalinstva in zahrbtnosti, ki jo ta čas ubira, pelje v kočevska brezna. Prodajajo se potomcem takratnih eksekutorjev!
Razmere v Sloveniji so skrajno resne. Gibanje Svoboda je izrabilo veliko zdravstveno tragedijo. Pijani od volilne zmage ignorirajo obstoječe razmere in zamujajo z nujnimi ukrepi. Včasih smo vsako jutro najprej zvedeli, koliko jih je zaradi covida-19 pod Janševo vlado že umrlo. Za nekaj sto pokojnih pod sedanjo vlado nihče ne ve, niti ne odgovarja. Jih preprosto ni. Zakon za oskrbo starejših, ki je eden največjih dosežkov Slovenije po osamosvojitvi, so celo iz Nove Slovenije, ki je po ministru zanj odgovarjala, pustili pasti. Ne le da pljuvajo v lastno skledo, ampak si režejo človeško in politično prihodnost. Je dobrikanje in lezenje v vlado več vredno kot osnovna načela demokracije in krščanstva? To je vaš problem, ne Janša! Nikoli ne boste dosegli njegove osamosvojitvene karizme. Velja tudi za preostali kadrovski sestav sedanje politike. Lahko samo cinično žalite in pobalinsko ponižujete.
Razmere v Sloveniji so skrajno resne! Ves čas po osamosvojitvi je ogrožena demokracija. Z njo se stare sile v ideološkem smislu nikoli niso sprijaznile. Sedaj jo hočejo obiti s pomočjo »civilnih gibanj«, združenj potomcev starih komunističnih elit, ki pozicij v medijih, bančništvu in šolstvu nikoli niso izgubile. Nihče jih ne voli, nihče jih ne nadzira, sami se okličejo za izraz najširše ljudske volje. Slovenska parlamentarna demokracija je resno ogrožena. Prav novi zakon o RTVS dokazuje, kako hočejo odpraviti vpliv in pomen parlamenta. Potvarjajo prav vse, od zdravstvenih do socialnih razmer in zgodovine. Njihov cilj je oblast in samo oblast. To je njihov način izčrpavanja države. Kot dokazuje glasovanje v evropskem parlamentu, neprikrito paktirajo s putinizmom, ki jim predstavlja predvsem oblast oligarhije. Zato so njeno slovensko predstavnico postavili na najvišje mesto v državi. Njena temeljna naloga je varovati opravljeno privatizacijo nekdanjega družbenega premoženja. So mojstri političnega nasilja in manipulacije. Zato sta se tudi »levica« in oligarhija tako fanatično povezali. Dokazujeta, da sta dve podobi istega pojava.
