Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Premier Miro Cerar je leta 2018 odstopil kot predsednik vlade in s tem sprožil izredne volitve, ker sta ustavno in vrhovno sodišče odločila, da je njegova vlada goljufala, ko si je namenila sto tisoč evrov za propagandno kampanjo v času referenduma o drugem tiru.
Da je to nepošteno, sem opozoril v Spletnem časopis takoj, ko so iz vlade sporočili, da se bodo vključili v kampanjo. Nasprotniki projekta niso dobile enake vsote javnega denarja. Sploh nobene, če smo natančni. Odločitev vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo referendum o drugem tiru, je bila kaplja čez rob, je ob odstopu sporočil premier Cerar. Vlada je padla, referendum pa je bil ponovljen.
Ob začetku referenduma o uzakonitvi pravice do velikanskih privilegijev za kulturniško elito je Robert Golob ponovil napako nekdanjega predsednika vlade Cerarja. Nič se ne naučijo. Pred tednom je na obeh največjih televizija, POP TV in RTV Slovenija, kamor je bil povabljen kot predsednik vlade, pozval ljudi, naj referendum bojkotirajo in propagiral za projekt privilegiranih pokojnin. Tam ni bil kot šef ene od strank.
Tega ne bi smel. In tudi poslej ne sme. To je zloraba oblasti. Vlada in njen predsednik se v spopad strank pred referendumom ne smeta vpletati. Delati morata za vse ljudi in ne za projekte strank Svoboda, SD in Levica, ki poskušajo v parlamentu uzakoniti dodatne privilegije. Iz našega denarja. A bo, ker je za to 40.000 podpisov zbrala opozicijska SDS, o tem dokončno odločilo ljudstvo. Če ljudstvo idejo zavrne, privilegijev ne bo. Ker se je Golob v kampanjo vključil kot šef vlade, kar ne bi smel, bo morebitna zavrnitev tudi nezaupnica celotni vladi.
Premier in ministrica za kulturo Asta Vrečko seveda lahko propagandno nastopata kot šefa strank Svobode in Levice. Premier in ministri pa proračunskega denarja in funkcij ne smejo uporabiti, da bi si zagotovili prednosti pred konkurenti na volitvah. Da bo nazorno: ne smejo poslati tajne službe, policije ali vojske v kampanjo in na volišča, da bi preprečili glasovanja za konkurenčne stranke. Ne smejo groziti pristašem opozicijskih strank, da bodo kaznovani in jih nadzorovati, kako glasujejo. Plačevati glasov zase iz proračuna. Ali kaj podobnega.
Nismo več komunistična diktatura.
Nenavadno je, da na to dimenzijo, da Golob kot premier ne sme propagandno pozivati ljudi k bojkotu referenduma, šefa vlade nihče ni resno opozoril. Celo pravniki ob Golobu raje molčijo.
Že prej so podobne pravice do dodatka, ki zagotovi najvišjo možno pokojnino (do čez tri tisoč evrov neto) na predlog nekdanjega poslanca PS, SAB in DeSUS Petra Vilfana leta 2017 z leve široko uzakonili za športnike in Vilfana samega.
Nekoliko komično pa je, da se je vsebinsko kot še največji kritik pretiravanj Goloba in Vrečkove v kampanji pojavil podjetnik in nekdanji politik zdaj vladnih strank Marko Bandelli. Tako je kritiziral ravnanje Levice, ki astronomske pokojninske privilegije za kulturnike enači s kulturo in umetnostjo, kjer imajo ministrico.
Čisto gotovo je, da referendum ni proti ali za kulturo. Kulturna dejavnost ni odvisna od neto tri tisoč evrov privilegirane pokojnine. Če bi to bilo res, je ne bi bilo. Tudi po Evropi ne. Tako obsežnih pokojninskih privilegijev pri nas v preteklih stoletjih nikoli ni bilo in tudi po bogatejši Evropi jih ne poznajo. Pa je to skupnost velikanskih kulturnih dosežkov.
Druga velika manipulacija, ki smo ji priča, je argumentiranje, da so ti velikanski dodatki nujni, ker so jih že doslej po zakonu iz časov socializma podeljevale vlade in da gre pri zavračanju za obrambo prejšnjega režima in s tem dediščine Josipa Broza Tita. Opozicija zakona iz časov socializma ne more razveljaviti. Le vladne stranke bi ga lahko, a jim to še na misel na pade. Pravice iz njega močno širijo. Nadgrajujejo Tita.
Razlike so v čisto praktičnih posledicah. Po zakonu iz časov socializma je, ko gre za športnike, privilegij od osamosvojitve dobilo le nekaj posameznikov. Denimo, oče nekdanjega premiera Mira Cerarja. Po zakonu Petra Vilfana, ki je bil uzakonjen v času vlade Mira Cerarja, pa že stotinja. Tudi Vilfan osebno.
Podobno bo zdaj pri kulturnikih, če večina na referendumu ne zavrne obsežnih pokojninskih privilegijev zanje. Tem so, predvsem po osamosvojitvi, vlade veliko širše kot športnikom delile privilegije. Po novem jim dajejo pravico, kjer je bila prej le možnost. Zakon iz socializma je vladi omogočal delitev privilegija, a tudi zavrnitve vseh prošenj. Z zakonom, ki bo na referendumu, pa gre za iztožljive pravice, kjer vlada več ne odloča.
Podobna razlika se skriva v manipulaciji, ki jo tudi širijo iz vlade, kako so se privilegiji po zakonu iz časov socializma dedovali, po novem pa se ne bodo več. Zakon iz časov socializma nobenega dedovanja ni določal. Je pa, da lahko vlada, če tako odloči in o tem objavi sklep, privilegij dodeli tudi družinskim članom. In to se je dogajalo po osamosvojitvi, ko so leve vlade Janeza Drnovška izjemno široko delile pokojninske dodatke (pred četrt stoletja tudi Svetlani Makarovič). To je eden od primerov dodelitve družinskim članom:
Avtomatična dedovanja so se pojavila v zadnjem desetletju in to ne zaradi zakona iz časov socializma. V nasprotju z njim. Po razlagi reforme pokojninskega sistema ZPIZ-2 je obveljalo, da imajo vdove in vdovci in podobni zaslužnih nenadoma avtomatično pravico dedovati dodatek, kot tudi borcev, revolucionarjev in podobnih privilegirancev. O teh dodelitvah ZPIZ javnosti niti obveščal ni. Kot je prej morala vlada po zakonu iz socializma, če je karkoli dodelila družinskim članom.
Skrili so imena in priimke srečnežev. In dodeljevanje je postalo avtomatizem.
Kdo vse je dedoval, so iz vlade in ZPIZ celo prikrivali, ko sem zahteval podatke. Nazadnje so mi spisek prejemnikov po posredovanju informacijske pooblaščenke vsaj za leto 2022 poslali.
Pred referendumom sem zdaj od ZPIZ zahteval še spisek čisto vseh dedičev, ki so jim na ZPIZ dodatek na ta način v zadnjem desetletju dodelili in to z datumi dodelitve. Odgovor še čakam.
Prav je, da ljudje vemo. Vse.
Ker bomo na referendumu odločali. In to ne moreš, če ni vseh podatkov. In možnosti premisleka.
Vlada pa mora ljudem pri tem pomagati s točnimi pojasnili in informacijami, kar je nezdružljivo s propagando, ki smo ji bili že priča.
