Piše: Lea Kalc Furlanič, novinarka Demokracije
Dejstvo, da Golob ni prišel prvi od slovenskih državnikov na kraj požara, medtem ko je Janša prvi od evropskih voditeljev obiskal Ukrajino, pove vse!
Človeka ob dogajanju v državi, odkar jo vodi Golobova vlada, popade sveta jeza. Vse njene nepotrebne in nepremišljene poteze – posebno ta čas, ko na Krasu divjajo siloviti požari in v Slovenski Istri štejejo zadnje kapljice pitne vode – toliko bolj bodejo v oči. Ko bo ta komentar objavljen, bo mimo teden od začetka požarov na Krasu (Bog daj, da bi jim jih uspelo pogasiti) in od potrditve novih zakonov o RTV in proti škodljivim ukrepom pretekle oblasti ter od preložitve začetka izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi za eno leto. V tem tednu se bo zgodila še redukcija pitne vode v Slovenski Istri.
Vse skupaj morda ne zveni hudo, a v resnici je še huje. Požar na Krasu je katastrofa, ki ogroža naravo, ljudi in premoženje. Take razsežnosti še nismo doživeli. Novi zakoni Golobove vlade pa so druga katastrofa, saj nerazumno posegajo v zasnovo javne RTV, ukinjajo interventne zakone, ki so bili zaradi covida-19 nujni, virus pa bo kmalu spet udaril, starejši bodo morali na ustrezno oskrbo čakati še (najmanj) eno leto in Istrani bodo imeli sredi najvišje sezone suhe pipe. To za kmetijstvo, gospodarstvo, posebno turizem, pomeni smrt. Ne, ta izraz ni pretiran, je dejstvo. Dim s požarišč Krasa, ki se vali tja do Hrvaške Istre, je pregnal marsikaterega turista na slovenski obali, kaj šele suhe pipe na plažah, v hotelih, apartmajih, gostinskih lokalih.
Sveto jezo nad zdajšnjo vlado ter nad dvema tretjinama slovenskega ljudstva, ki je z lahkotnostjo ustoličilo Goloba, ob navedenem dogajanju posebno zbuja spomin na dve leti nenehnega nabijanja Janševe vlade: kar je storila, je bilo narobe in je bil vik in krik, zmerljivke, protesti, ovadbe. Zdaj, ko Golobova vlada in državni zbor skrbita primarno za svojo politično in ideološko prevlado, pa so se vsi potuhnili. Vladajoči pa se celo hvalijo s perjem Janševe vlade. A naj bo Golobova retorika v javnosti še tako slikovita, za nekatere domala prepričljiva, njegova dejanja, etična odgovornost in pogum najbolj štejejo, ga delajo »malega« ali »velikega«. Dejstvo, da ni prišel prvi od slovenskih državnikov na kraj požara, medtem ko je Janša prvi od evropskih voditeljev obiskal Ukrajino, pove vse!
