9.4 C
Ljubljana
četrtek, 28 marca, 2024

Čigave »človekove« pravice?

Piše: Andrej Sekulović 

Po podatkih italijanskega vladnega statističnega urada so pri naši sosedi za kar polovico resnejših zločinov odgovorni mladi tujci, stari od 14 do 24 let. Čeprav v tej starostni skupini tujci predstavljajo le 9,6 odstotka prebivalstva, so mladi migranti odgovorni kar za dobrih petdeset odstotkov vseh tatvin, 48 odstotkov ropov, 47 odstotkov spolnega nasilja in 40 odstotkov napadov. 

Hkrati v starostni skupini med 18. in 24. letom predstavljajo migranti le 11,2 odstotka, so pa odgovorni za kar 89,7 odstotka zločinov na področju izkoriščanja prostitucije, 55,8 odstotka spolnega nasilja, 52,8 odstotka ropov … Ni se nam treba poglabljati v tovrstne statistike Italije – in drugih »kulturno obogatenih« evropskih držav –, da bi razumeli negativne posledice množičnih migracij.

Za Slovenijo je to pomembno, saj se je v času, ko je balkanska migrantska pot vse bolj obljudena, levoliberalna vlada odločila ne le odstraniti ograje na južni meji, temveč tudi uvesti novo migrantsko politiko. Glavne točke te politike naj bi bile spoštovanje človekovih pravic, učinkovitejši postopek za azil, omogočanje varnih migracij in tako dalje. Ustanovljeno je bilo tudi »posvetovalno telo« za vprašanje migracij, ki ga sestavljajo pripadniki levičarskih NVO in bo verjetno bolj od »svetovanja« določalo migrantsko politiko. Ta bo skladna s cilji globalistov, ki radi zavijajo svoje cilje velike zamenjave prebivalstva v govoričenje o človekovih pravicah.

Pri tem se je treba vprašati, o čigavih človekovih pravicah je govora. Vsekakor ne o človekovih pravicah vseh žrtev množičnih migracij. Mar danes ta megleni in močno uporabljani pojem »človekovih pravic« pomeni pravzaprav pravice za migrante, da nemoteno osvajajo Evropo? Ljudje danes postavljajo na prvo mesto svoje osebne interese in dobro, zato velikokrat volijo ljudi, ki obljubljajo boljše življenje, vprašanje migracij pa se tovrstnemu volivcu morda ne zdi tako pomembno kot vprašanje njegovih prihodkov, gospodarstva, udobja … Vendar pa se je treba vprašati ali so takšna vprašanja res pomembnejša od samega obstoja naroda.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine