0.6 C
Ljubljana
sobota, 6 marca, 2021

Cepivo in ekonomija

Novica, da so različna cepiva tako rekoč pripravljena za mednarodno distribucijo, je za vse nas zelo spodbudna. Zdaj lahko vidimo nekaj svetlobe na koncu temnega predora. Predvidevam, da se bo večina ljudi razveselila ameriškega/nemškega ali britanskega cepiva, hkrati pa bo zelo previdna glede kitajskih ali ruskih izdelkov. Konec koncev imajo Američani, Nemci in Britanci na farmacevtskem področju oziroma pri razvoju novih zdravil odlične rezultate, prav tako pa tudi Švicarji in Francozi. Po drugi strani pa je Rusija, točneje komunistična ZSSR, imela zelo klavrne rezultate in je pogosto kopirala zdravila z Zahoda. Komunistična Kitajska je novinka, vendar v luči zaskrbljenosti, da se je bolezen covid-19 razširila prav od tam, ni velikega zaupanja v njeno verodostojnost.

 

Nekaj je gotovo, in to je, da stvari nikoli več ne bodo takšne, kot so bile prej, in da se bo fokus z zdravja ljudi premaknil na zdravje gospodarstev. Zagotovo se bodo zgodile tri stvari.

Prvič, številne naše navade se bodo spremenile, in sicer zaradi več dela na daljavo, več spletnih srečevanj prek Zooma oziroma skupin ter zaradi manj voženj na delo in potovanj. Kot se v vsakem vojnem času spremembe stopnjujejo, se tudi v tej pandemiji. Drugič, več izdelkov bomo redno kupovali prek spleta. Obseg spletnega nakupovanja se je povečeval že pred aktualno krizo – naj omenim Amazon in eBay ter trgovce z živili –, vendar pa se bo ta navada še bolj ustalila in razširila; na ta način bomo kupovali skoraj vse izdelke, ki si jih lahko zamislite. Tretjič, tako imenovana globalizacija, ki je bila doslej pravilo, bo manjša, bolj se bomo zanašali na lokalne vire. Vse to bo vplivalo na poslovanje in zaposlovanje, še posebej pri trgovini na drobno. Stečaji in zmanjševanje števila podjetij so neizogibni.

Številne družbene in gospodarske spremembe
Gostinska oziroma turistična podjetja (bari, restavracije, hoteli itd.) bodo imela kratkoročne in dolgoročne negativne posledice, saj so ljudje postali previdnejši glede tesnih stikov in manj denarja porabijo za prosti čas. Trpela bodo podjetja na področju potovanj, zlasti letalske družbe. Turistična industrija bo tako še naprej v nekakšni recesiji, prosto gibanje pa bo zaradi nadzora vsaj kratkoročno omejeno. Morda so področja, na katerih bo prišlo do rasti, toda teh bo malo. Obstaja velika nevarnost, da bo prišlo do splošnega padca investicij, zaradi česar se možnosti zaposlovanja na novih področjih ne bodo kmalu pojavile.

Foto: epa

V takšnih situacijah pride tudi do družbenih in gospodarskih sprememb; ljudje bodo iz previdnosti raje bolj varčevali – ne pa trošili –, kar bo oviralo vsako gospodarsko okrevanje. Videli bomo tudi posledice, ki jih bo povzročila večja brezposelnost, in vlade se bodo verjetno odzvale s povečanjem porabe – v razmerah, ko bodo državni proračuni že tako ali tako obremenjeni z izplačevanjem socialnih pomoči in pokojnin. Prišlo bo tudi do kritičnih preverjanj, kakšni so učinkovitost in stroški državnih zdravstvenih sistemov ter kako velikodušne so države glede subvencij in nepovratnih sredstev. Ko se bo sektor, ki proizvaja bogastvo, skrčil, se bo moral del države, ki porablja denar, prilagoditi. Država problema ne more rešiti kar z zadolževanjem in dolgove zapustiti prihodnjim generacijam. Zaposlitev v državni upravi ni mogoče ščititi, če preostalo prebivalstvo trpi zaradi izgubljenih služb in skrajšanega delovnega časa. Država ne sme posrkati vsega denarja in zmanjšati razpoložljivih sredstev za naložbe.

Za svoboden trg
Vlade bodo to povečano porabo upravičevale s ta čas nizkimi obrestnimi merami, toda na koncu obstajajo tveganje in stroški. Tveganje je, da se v gospodarstva lahko prikrade inflacija, kar bo povzročilo večje obremenitve nacionalnih gospodarstev. Vemo, kako sta se grško in italijansko gospodarstvo raztreščili zaradi dolžniških problemov. In da je Slovenija potrebovala okoli osem let, da je okrevala po strmoglavljenju BDP na prebivalca v letu 2009, državne banke pa so bile zmešnjava. Poleg tega bo tudi več napetosti v EU, saj si Bruselj prizadeva za več centralnega nadzora ravno v času, ko države potrebujejo več svobode, da bi našle izhod iz gospodarske krize.

Toda največja nevarnost je v tem, da se država vse bolj vpleta v naše življenje, iz zgodovine pa vemo, da to negativno vpliva na svobodo posameznika. Več predpisov in manj svobode – vse to bremeni del gospodarstva, ki proizvaja bogastvo. Naše življenje se najbolj izboljša, ko deluje prosti trg, ko je birokracija omejena, ko so trdo delo in inovacije nagrajeni. Trg se najhitreje prilagaja razmeram, zato mu je treba omogočiti prosto delovanje, da si bomo hitreje opomogli.

Upajmo, da nas bodo cepiva osvobodila, in ne nasprotno.

Keith Miles

Zadnje novice

Sorodne vsebine