Slovenski mediji so včerajšnje rezultate referenduma pričakali skupaj z organizatorji kampanj. Tako so posneli vzdušje v taboru ZA in taboru PROTI. Koalicijske stranke so organizirale skupni štab, v SDS so rezultate pričakali na sedežu stranke, mediji so bili prisotni na taboru obeh. Svoj “štab” so postavili tudi na skrajno levem Inštitutu 8. marec, ki pa je prejel izdatno medijsko podporo in to ne s strani kakšnega skrajno levega medija, temveč kar državne in javne STA.
“Poslovno” sodelovanje STA in Inštituta 8. marec je jasni prikaz delovanja slovenske medijsko-politične sprege. Obskurna nevladna organizacija, polna nezadovoljnih najstnic in svetobolja polnih študentov, bi imela ničen doseg in mobilizacijo, če ne bi bilo incestuozne povezanosti inštituta z levimi političnimi strankami in mediji. Incestna navezava se ni ustvarila naključno. Ustvarili so jo arhitekti levih monopolov, namensko, z namenom obvladovanja javnega mnenja. Zato, da vas prepričajo, da je pluralnost mnenj na RTV slaba ideja. Da je 70 milijonov za starejše nekaj grozovitega. Da ministrstvo za podnebno pravičnost ni tragikomična ideja iz distopičnega romana. Prisotnost STA na štabu (ne)vladne organizacije je bil tako samo simptom tega incesta.
Prisotnost STA v štabu skrajnega gibanja priča tudi o neodgovornosti javne STA. Na levici radi govorijo o novinarski odgovornosti in integriteti. Veliko manj o svobodi govora. Ta ima namreč zelo malo skupnega z idejo, prosto po Sandri Bašić Hrvatin, da se novinarska odgovornost kaže v tem, da se določene teme cenzurira. O njih ne poroča. Tako je nekoč dejala: “Odgovornost pomeni sprejeti odločitev, da se o določenih zadevah ne bo poročalo in o določenih stališčih ne bo razpravljalo. To ni cenzura, ampak odgovorno medijsko delovanje.”
Izjava ene izmed organizatork referendumske kampanje je strašljiva. Takšno razmišljanje je namreč povod v medijsko enoumje in znanilec časa, ki prihaja. Gospa se lahko spreneveda kolikor želi, da ne gre za cenzuro, predvsem tako, ki služi določenemu političnemu polu. Kako takšne ideje delujejo v praksi, vidimo ravno v včerajšnjem poročanju STA iz štaba 8. marca.
Organizacija Inštitut 8. marec je, kot je na spletu ugotovil politični komentator Mitja Iršič, anti-zahodna inštitucija, ki se je v preteklosti izrekla o domala vsaki temeljni inštituciji te civilizacije. Pri tem se je potrebno vprašati, kje je tista novinarska odgovornost, o kateri toliko govorijo na levi. Ali je nemara “novinarsko odgovorno” poročati o neki organizaciji, ki goji tako skrajna stališča?
Slovenija je že putinizirana
Odgovori na ta vprašanja so seveda retorične narave. STA se zdi odgovorno poročati o Inštitutu 8. marec, ker novinarji in vodstvo agencije gojijo sorodno skrajno leva stališča, ki pa ne odsevajo stanja duha v Sloveniji. Kot je pokazal letošnji volilni maraton, se volilno telo prerazporeja 60/40 v korist levice. Javno življenje ne odseva te delitve. Arhitekti leve hegemonije namreč delajo aktivno na tem, da se 40 odstotkov “oporočenikov”, aktivno izključi iz javnega življenja. V javnosti legitimirajo mnenje, da se z določenimi političnimi strankami ne da sodelovati, nekaterih medijev ne sme podpirati oz. jih je potrebno ukiniti, na RTV je potrebna “strokovnost” ne mnenjska pluralnost. Ta proces izključevanja so sedaj prignali do skrajnosti.
Kot ugotavlja Iršič, Slovenija je že sedaj putinizirana, pa se “folk” tega ne zaveda.
