Piše: Tanja Brkić (Nova24TV.si)
“Odtegnitev tega, da predstavniki ljudstva, ki morajo vsake štiri leta iskati legitimiteto na volitvah, da ljudje več ne smejo volit sodnikov, sodnike še bolj zapira v nek notranji sistem, ki je sam sebi namen in še bolj oddaljuje ljudstvo od sistema, ga dela še bolj nepreglednega in zbuja še večje nezaupanje,” je jasen poslanec SDS Franc Breznik, ki je v tokratni Temi dneva predstavil protiargumente za postopek ustavnih sprememb, s katerimi koalicija predlaga prenos pristojnosti imenovanja sodnikov na predlog Sodnega sveta z DZ na predsednika republike.
“Gre za ustavno revizijski postopek, ki pa je že na začetku naletel na nekaj težav, in sicer je po mnenju poslanca nenavadno, da je bila ekspertna skupina imenovana že pred začetkom postopka, saj se ta navadno imenuje po začetku. Pri tem pove, da poslanska skupina SDS tako ni imela niti možnosti predlagati nikogar v omenjeno ekspertno skupino,” je uvodoma dejal poslanec SDS Franc Breznik. Povedal je, da so na mizo dobili “ekspertizo” in so skupaj z Brankom Grimsom in Jožetom Tankom skušali argumentirano razpravljati o značilnostih slovenskega pravosodja in zakaj bi bila sprememba o imenovanju sodnikov na predlog Sodnega sveta negativna.
Breznik je pojasnil, da je premisa leve tranzicijske oblasti, da se zakonodajna veja izživlja nad kandidati za sodnike. “V zadnjih 25ih letih je bilo imenovanih več kot tisoč sodnikov in samo pri petih sodnikih Državni zbor ni glasoval za njihovo izvolitev,” je dejal Breznik in pojasnil, da je bila težava v “čudnih poteh” kandidatov oziroma vprašanje njihove neodvisnosti ali nehigieničnosti. Problem oziroma vprašanje, ki ga Breznik naslavlja kot problematično, je, v čigavem imenu bodo ti sodniki sodili, ko pa se ljudstvo s tem iz odločanja umika. Po novem predlogu bo namreč na predlog sodnega sveta sodnika imenoval predsednik republike. Poslanec pojasni, da je tak sistem prisoten v Avstriji, vendar je tudi z zgodovinskega vidika ta ureditev zanje primerna. Po njegovih besedah Slovenija spada v rimsko-germansko skupino, in kar se tiče pravosodja, je bila ena najslabših v skupini. Izpostavil je tudi primer Lukenda, ki je bil vrh zrcala slovenskega sodnega sistema.
Zunanji in notranji pritisk nad sodniki je še ena od težav, ki jo omeni Breznik, pri čemer navede mnenja tujih strokovnjakov, da do političnih pritiskov nad sodniki prihaja prav v tranzicijskih državah, strokovnjaki namreč ugotavljajo kritično maso sodnikov, ki so sodelovali pri tej kolektivistični miselnosti. “Odtegnitev tega, da bi predstavniki ljudstva, ki morajo vsake štiri leta iskati legitimiteto na volitvah, da ljudje več ne smejo volit sodnikov, pa sodnike še bolj zapira v nek notranji sistem, ki je sam sebi namen in še bolj oddaljuje ljudstvo od sistema in ga dela še bolj nepreglednega in zbuja še večje nezaupanje,” je jasen Breznik. Omenil je, da naj bi strokovnjaki uvedli avstrijski model, pri katerem gre za preizkusno dobo mlajših sodnikov treh ali petih let. “Sam sem prepričan, da gre za več težav, tudi za materialno stran,” je še dodal Breznik, ki se je obregnil tudi v slabo plačilo sodnikov.
Vedno manj kandidatov za sodnike
Breznik opozarja, da ugotavljajo, da večina najboljših študentov prava ne prihaja več v sodne vrste, saj ne želijo v slovenski pravosodni sistem. “Najboljši študenti grejo med odvetnike, vse manj pa med sodnike,” je dejal in dodal, da bo teh kandidatov še manj, v kolikor jim odtegnejo obstoječe mandate. Predlog ustavnih sprememb je sicer po Breznikovem mnenju zaskrbljujoč tudi, ker posega v nadzorno vlogo parlamenta in razmerja moči med tremi vejami oblasti. Spremembe bi po njegovi oceni tudi še bolj poglobile nezaupanje v slovensko sodstvo.
