Avtor: Sara Kovač / Nova24tv
Ustavno sodišče, ki ga je ustavni sodnik Klemen Jaklič poimenoval kar covid sodišče, se s pomočjo sufliranja družine Čeferin vse bolj spreminja v tretjo vejo leve opozicije. Nedolgo nazaj je Ustavno sodišče odločilo, da odločitve Vlade o podaljšanju ukrepov iz Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi niso začeli veljati, ker niso bili objavljeni v Uradnem listu, nato je začasno zadržalo izvrševanje zakona o investicijah v Slovenski vojski, sedaj pa je zadržalo določbo protikoronskega zakona, glede podaljševanja akreditacij visokošolskim zavodom.
Po poročanju STA je Ustavno sodišče do končne odločitve zadržalo izvajanje določbe šestega protikoronskega zakona, ki ureja podaljševanje akreditacij visokošolskim zavodom. Soglasno so odločili, da so do končne odločitve prekinjeni tudi postopki za podaljšanje akreditacij po visokošolskem zakonu, niti se ne vodi postopkov izredne evalvacije visokošolskih zavodov. Po mnenju Ustavnega sodišča bi – če bi se izpodbijani člen izvrševal, potem pa bi se izkazalo, da je bil sprejet po protiustavnem postopku in bi ga ustavno sodišče razveljavilo – lahko nastale težko popravljive škodljive posledice, zato so izvrševanje izpodbijanega člena zadržali do končne odločitve o njegovi ustavnosti.
Določbi šestega protikoronskega zakona so nasprotovali v KUL strankah LMŠ, Levica, SD in SAB, ker naj bi, po njiohvem mnenju, šla rešitev na roko zasebni Novi univerzi, ki naj bi imela težave pri podaljšanju akreditacije. Na Novi univerzi so ob očitkih zatrdili, da niso nikdar imeli in nimajo nikakršnih težav v zvezi z institucionalno akreditacijo univerze in svojih članic ter njihovih študijskih programov. Novela zakona o visokem šolstvu iz leta 2016 je namreč spremenila pogoje za ustanovitev visokošolskega zavoda, pri čemer je določila, da se spremenjeni, strožji pogoji za že ustanovljene zavode preverjajo ob prvem naslednjem podaljšanju akreditacije. Zaradi epidemije pa je novembra sprejeti šesti protikoronski zakon ta rok podaljšal in določil, da morajo visokošolski zavodi spremenjene pogoje izpolnjevati ob drugem podaljšanju akreditacije.
Covid sodišče pod vplivom družine Čeferin
Zahtevo za oceno ustavnosti določbe protikoronskega zakona, ki govori o akreditacijah, je sprožil nekdanji rektor Univerze v Mariboru Danijel Rebolj, ki je bil mnenja, da je do spremembe v protikoronskem zakonu prišlo iz razlogov, ki niso povezani z omilitvijo posledic epidemije. Predlagal je, da ustavno sodišče do končne odločitve začasno zadrži izvajanje določbe. Ustavno sodišče je v sklepu o zadržanju ocenilo, da bi izdaja morebitnih odločb o prvem podaljšanju akreditacije visokošolskemu zavodu po spremenjenem načinu pomenila, da bi bila tem visokošolskim zavodom akreditacija podaljšana pod neenakimi, manj zahtevnimi pogoji kot tistim, katerih odločitev o podaljšanju akreditacije je že bila podvržena presoji izpolnjevanja pogojev. V primeru, če bi se izkazalo, da je določba šestega protikoronskega zakona protiustavna, pa to na odločitev o podaljšanju akreditacij visokošolskim zavodom, o katerih bi bilo do takrat že pravnomočno odločeno, ne bi imelo učinka. Ustavni sodniki so izvrševanje izpodbijanega člena zadržali do končne odločitve o njegovi ustavnosti.
Spomnimo, ustavni sodnik dr. dr. Klemen Jaklič je, ne tako dolgo nazaj, v določeni zadevi opozoril na strokovne napake večine in dodal, da Ustavno sodišče samo sebe spreminja v nekakšno “covid sodišče”, ki strokovno sporno odloča o stvareh, za katere niti ni pristojno. Prav tako se Jaklič ni strinjal z nekaterimi svojimi sodniškimi kolegi, ki so zadržali zakon o investicijah v vojski. Med podpisniki sklepa, ki ga je Ustavno sodišče sprejelo, je bilo opaziti tudi dr. Roka Čeferina. Dokaj varno se da torej zaključiti, da se s pomočjo sufliranja družine Čeferin Ustavno sodišče spreminja v nekakšno tretjo vejo leve opozicije.
