Piše: M. Bo.
Danes je v veliki sejni sobi občinske stavbe v Medvodah potekala predstavitev knjige »Svoboda in upanje« avtorja Radovana Cerjaka. Pogovor v okviru Demokracija Magazin Toura oziroma Vseslovenske turneje Založbe Nova obzorja je vodil namestnik glavnega in odgovornega urednika Demokracije in TV-voditelj Metod Berlec.
Znani ljubljanski odvetnik Radovan Cerjak v knjigi skozi literarno pripoved slika dogajanja ob koncu druge svetovne vojne in po njej. V pripovedi sledimo usodi domobranca Franceta, ki se je konec maja 1945 skupaj z drugimi domobranci znašel v Vetrinju pri Celovcu in bil izdajalsko vrnjen v »osvobojeno« Jugoslavijo. Hkrati spremljamo tudi zgodbo njegovega sina Franclja, ki kot mlad fant odide v tujino, si tam ustvari novo življenje, uspe kot podjetnik, a ga ves čas obremenjuje usoda njegovega očeta. Sprašuje se, kaj se je zgodilo z njim …
Ta tematika ga spremlja že celo življenje
Radovan Cerjak je v zanimivem pogovoru pojasnil, da je idejo o tem, da bi skozi literarno zgodbo prikazal našo tragično polpreteklo zgodovino, v sebi nosil več let. Ta tematika ga je pravzaprav spremljala vse življenje, saj je sam sin ubitega partizana, ki je po nekaj mesecih, ko je bil v partizanih, preprosto izginil in družina nikoli ni izvedela, kaj se je zgodilo z njim in kje ležijo njegovi ostanki. Liki v knjigi so sicer fiktivni, vendar temeljijo na resničnih dogodkih, na resničnih ljudeh, je povedal Cerjak.
Na vprašanje Metoda Berleca, kako da je zgodbo zaključil s spravo, je odgovoril, da si je to želel in da si to želi tudi za slovenski narod. »Če smo Slovenke in Slovenci v športu med najuspešnejšimi na svetu, bi lahko bili tudi med gospodarsko najuspešnejšimi,« je dejal Cerjak, ki meni, da nas pri tem zavira zgodovina.
Ustavno sodišče nima prav glede t. i. kočevskega procesa
Kot je znano, je ustavno sodišče prejšnji mesec zavrnilo ustavno pritožbo Vide Svetek na odločitev vrhovnega sodišča, da ne dopusti revizije obsodbe njenega očeta Viktorja Habiča pred partizanskim vojaškim sodiščem leta 1943. Cerjak, ki je Svetkovo zastopal pri tej pritožbi, pravi, da zadeva ni zaključena: »Gremo na ESČP.« Prepričan je, da je bil kočevski proces predstava za javnost in da ni imel nobene zveze s pravom in pravičnostjo, saj je bilo vse odločeno že vnaprej.
Je pa Cerjak pred leti uspel z ustavno pobudo za prepoved poimenovanja Titove ceste v Ljubljani; čeprav ustavno sodišče takrat ni prepovedalo starih poimenovanj po zločincih, je bila odločba vseeno prelomna, saj nova tovrstna poimenovanja niso več dovoljena.
Tožilstvo angažirano pri glosi, pri grožnjah s smrtjo pa ne
Kako ocenjuje aktivnost tožilstva v preteklih mesecih, ko so bile na protestih izražene grožnjo s smrtjo? Neke angažiranosti res ni bilo, je odgovoril Cerjak in opozoril na kazensko preganjanje glavnega in odgovornega urednika Demokracije Jožeta Biščaka in avtorja šaljivega zapisa – glose – Aleksandra Škorca. V nekaterih drugih primerih se tožilstvo ne angažira toliko, ugotavlja Cerjak.
Pogovor je tekel tudi o drugih stvareh, med njimi o upadanju zaupanja v sodstvo, o sporu v zvezi z STA, kjer Cerjak opravlja vlogo nadzornika, pa seveda o vojni v Ukrajini in bližajočih se volitvah.
Posnetek pogovora si lahko ogledate spodaj:
