Piše: Gašper Blažič
Če ne bi videli, ne bi verjeli. Premier Robert Golob je včeraj objavil sporočilo, da bo od jutri pa do sobote potekalo tridnevno žalovanje za pravkar umrlim papežem Frančiškom. Pogreba, ki bo v soboto, se bo poleg predsednice Nataše Pirc Musar – slednja se je udeležila pogreba Benedikta XVI. – udeležil tudi premier Golob.
Kot je predsednik vlade Robert Golob dejal v izjavi za medije, ima osebno »izjemen spomin« na pokojnega papeža Frančiška. »Izgubili smo velikega človeka, v resnici ga bomo vsi zelo pogrešali. Zagovarjal je vrednote, v katere tudi sam verjamem, zagovarjal je tudi spremembe in se zavedal, da se žal ne dajo izvesti čez noč, pa je kljub temu vztrajal do zadnjega diha,« je izpostavil Golob. Dejal je še, da bo vlada ob smrti papeža Frančiška v prihodnjih dneh, najverjetneje pa že danes, razglasila žalovanje. »Žalovanje v spomin na papeža bo, kot kaže sedaj, v Sloveniji potekalo od četrtka do sobote,« je napovedal Golob.
Kako je Bratuškovi »ušlo«, da je papežu »špecala« naše škofe
Tudi sedanja infrastrukturna ministrica in nekdanja premierka Alenka Bratušek se papeža spominja kot skromnega in toplega človeka, s katerim se je tedaj pogovarjala »o mladih, upanju, pa tudi o poštenju«. »Takrat smo v naši državi reševali veliko bančno luknjo in v kar enem konkretnem delu je k temu pripomogla na žalost tudi Cerkev v Sloveniji. Tudi o tem sva takrat govorila. Svet je izgubil človeka, ki je znal slišati ljudi, tudi tiste najbolj z roba,« je dejala Bratuškova.
Velike besede, a kot pravi star pregovor, »na zunaj uj, znotraj pa fuj«. Naj spomnimo samo glede Bratuškove: ko je bila zgodaj spomladi 2013 izvoljena za premierko po vratolomnem poročilu Gorana Klemenčiča, zaradi katerega sta zavezo s tedanjo koalicijo prelomila Gregor Virant in Karl Erjavec, je zelo hitro – praktično tri mesece kasneje – obiskala tedaj prav tako sveže izvoljenega papeža Frančiška. To je bilo sredi junija 2013. Precej velika naglica, kjer so očitno svojo vlogo odigrali tudi tajni diplomatski kanali in neformalne zveze. Kot je razvidno iz spominov Bratuškove na papeža, je šla v Vatikan dobesedno »špecat« naše škofe zaradi finančne krize z mariborsko nadškofijo, češ da je slednja pomagala »tunkati« tudi državo. No, tega vsebinskega zaznamka v poročilu o srečanju s papežem sploh ni bilo, kdor je bral medijske vsebine iz tistega časa, tako da je Bratuškovi pravzaprav »ušlo« o tem, kaj se je v resnici pogovarjala s papežem. Mesec in pol po njenem obisku je sledila brutalna reakcija Vatikana: kazenska odstavitev nadškofov v Ljubljani in Mariboru, torej Antona Stresa in Marjana Turnška.
Kasnejši izsledki preiskave finančnega potopa mariborske nadškofije pa so pokazali, da je obstajal sanacijski program, ki bi preprečil potop, vendar bi morale vanj privoliti tudi (slovenske) banke. Kar pa se ni zgodilo. Podobno zgodbo smo lahko nedavno slišali na celjskem sodišču v sojenju v zadevi Trenta, češ da je obstajal načrt, ki bi lahko rešil gradbenega velikana Imos, vendar so ga vseeno poslali v stečaj. Kar pomeni, da je bil dogajanje z Zvonovi dejansko izsiljeno tudi s strani starih botrov, cerkvena stran pa se je izkazala kot precej neprevidna in naivna. Toda vsaj na kratek rok je obisk Bratuškove pri papežu Frančišku očitno hitro »obrodil sadove«.
Dobesedno norčujejo se in hlinijo žalost
Golobovo razglašanje tridnevnega žalovanja za papežem Frančiškom pa je pravzaprav neverjetno norčevanje. Namreč, ob vseh obiskih predstavnikov tranzicijske levice pri papežu, od Bratuškove preko kasnejših premierjev Mira Cerarja in Marjana Šarca do sedanjega Goloba ter sedanje predsednice Pirc Musarjeve, se je izkazalo, da predstavniki oblasti papežu kažejo lep obraz in veliko sladkih besed, medtem ko se na domačem terenu dogaja nekaj povsem drugega. V letu 2023 smo tako spremljali zgodbo z obdavčevanjem sakralnih nepremičnin (glej TUKAJ). Septembra istega leta so mediji poročali, da je DZ z 52 glasovi za in 18 glasovi proti sprejel spremembo zakona o verski svobodi, s katerim je znižal višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem. Da seveda ne omenjamo stalno blokado pri pokopu posmrtnih ostankov žrtev komunističnih pokolov. Nasploh pa je v našem šolstvu še vedno neurejen status verskih vsebin, s čimer se uvrščamo v družbo z Albanijo.
Zanimivo je, da je šolsko vprašanje nedavno v pogovoru na Radiu Ognjišče odprl kardinal Franc Rode in pri tem ošvrknil tudi predstavnike Cerkve na Slovenskem, ki glede tega preveč molčijo. »Zastavlja se vprašanje religiozne izobrazbe v naših šolah. Človek ne more verjeti, da na tem področju vlada taka zadrtost in tako očitno kršijo pravice staršev, kar zadeva versko in moralno vzgojo njihovih otrok. Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je nekoč dejal: Vsaka vlada, ki ignorira, omalovažuje ali zavrača etično, duhovno in religiozno dediščino svoje domovine, se obnaša zločinsko do svoje lastne kulture. Tega danes ne boste slišali od naših politikov, političnih forumov, predvsem določene tendence. /…/ Nikakor nismo naredili nobenega koraka naprej, kljub temu, da je bilo predvideno in celo obljubljeno, da bodo pogovori tekli naprej in da se bo iskalo določeno rešitev. Žal odgovorni v Cerkvi za to niso imeli dosti posluha in še danes kaže, kot da si ne upajo odpreti tega vprašanja, moram reči. Razumem, sem malo kritičen, ampak je upravičeno biti nekoliko kritičen glede tega vprašanja.«
Navsezadnje velja spomniti, da je bil papež Frančišek zagovornik življenja od spočetja do smrti. Kar je denimo nasprotno od Nike Kovač ter Inštituta 8. marec, sicer privilegirane (ne)vladne organizacije.
Skratka, ob vsej tej stihiji, anarhiji in celo namernem negativnem odnosu do verskih skupnosti je sprevrženo, da se Golob in njegovi sedaj pred javnostjo kažejo, kako za papežem Frančiškom pretakajo solze. Ki so seveda krokodilje.
