Piše: Aleš Ernecl (Nova24TV)
Roj bombnikov Ljudske osvobodilne vojske blizu Tajvana “so verjetno rutinske operacije”. Tako se je v ponedeljek glasil naslov besedila, ki ga je objavil Global Times, eden od časopisov kitajske komunistične partije v angleškem jeziku.
Osem kitajskih bombnikov in štirje lovci so vstopili v jugozahodni kot tajvanskega identifikacijskega območja zračne obrambe, tajvanske zračne sile pa so razporedile rakete za “nadzor” vdora, je v soboto sporočilo otoško obrambno ministrstvo. O poletih kitajskih letal v zračni prostor Republike Kitajske na Tajvanu ne bi prišli do novic, če ne bi šlo za roj letal: osem jedrskih bombnikov H-6K in štirje lovci J-16. “Objavljeno je bilo zračno opozorilo, izdana so bila radijska opozorila in vzpostavljeni protiletalski obrambni sistemi za spremljanje dejavnosti,” je zapisano v izjavi.
Uradnih izjav Kitajske ni, je pa nesporen pogled kitajske komunistične partije na status Tajvana kot njenega neodtujljivega dela kot dela politike “ene Kitajske”.
Američani opozorili Peking
Zato pa so reakcije prišle iz ZDA. “Peking pozivamo, naj konča vojaški, diplomatski in gospodarski pritisk na Tajvan in namesto tega začne pomemben dialog s tajvansko demokratično izvoljenimi predstavniki,” je v soboto dejal tiskovni predstavnik State Departmenta Ned Price. V izjavi je zapisano, da bodo ZDA “stopile ob bok našim prijateljem in zaveznikom za pospeševanje naše skupne blaginje, varnosti in vrednot v indo-pacifiški regiji, kar vključuje tudi poglabljanje vezi z demokratičnim Tajvanom.”
Nato pa je v nedeljo letalonosilka USS Theodore Roosevelt s spremljevalnimi ladjami vstopilo v Južnokitajsko morje za promocijo “svobode na morju”. “Glede na to, da dve tretjini svetovne trgovine poteka v tej zelo pomembni regiji, je ključnega pomena, da ohranimo prisotnost in še naprej spodbujamo na pravilih temelječ red, ki nam vsem omogoča napredek,” je dejal kontraadmiral Doug Verissima, predstavnik poveljnikov.
Si bo Kitajska postopoma podredila Tajvan?
Vprašanje republike Kitajske na Tajvanu in njene neodvisnosti je izbruhnilo kot resen problem v odnosih med Washingtonom in Pekingom le nekaj dni po prihodu Joeja Bidna na oblast. Ljudska republika Kitajska je upala, da bo nova uprava bolj razumela politiko “ene Kitajske”, vendar je novi državni sekretar Antony Blinken dejal, da bodo ZDA še naprej zagotavljale Tajpeju možnost samoobrambe. Poleg tega je bil na Bidnovi otvoritvi dejanski veleposlanik Republike Kitajske na Tajvanu.
Na Tajvanu, potem ko se je pred nekaj leti okrepila ideja o združitvi s Pekingom, zdaj nasprotovanje tesnim odnosom s celino hitro narašča. Ljudska republika Kitajska je nekoč trdila, da je mogoče odnose urejati po vzoru Hongkonga, države dveh sistemov. Toda lani je Peking surovo kršil neodvisnost Hongkonga, po tem pa so v Tajpeju sklenili, da takšnih pasti ne bi smeli postavljati. Vlada Donalda Trumpa je prekinila prejšnje zadržke glede Tajvana, ki ga je obiskal tudi en minister. Peking se je na vse to odzval zelo burno, predvsem pa na odločitev kongresa, da odobri novo prodajo orožja delu Kitajske, ki kitajske vlade ne sprejme.
Kitajski predsednik Xi Jinping je med prednostne naloge svojega predsedovanja postavil združitev države, torej vrnitev Republike Kitajske na Tajvan, pod nadzor Pekinga, zaradi česar je obstajal sum, da bi lahko začel vojaško operacijo. To vprašanje je eno največjih tveganj za globalno varnost, saj bi se v tem primeru ZDA postavile na stran Tajvana, vključene pa bi bile tudi druge države v regiji.
Provokacija, da se Biden zbudi?
Obnašanje Pekinga nedvomno poskuša izzvati kakršen koli odziv Washingtona, ker Biden doslej ni rekel niti besede o smeri, v katero namerava voditi odnose s Kitajsko. Kar povzroča veliko živčnost na vrhu kitajske vlade.
