Piše: Anamarija Novak
Uresničuje se napoved predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba, ki je še pred imenovanjem na funkcijo premierja na Odmevih TV Slovenija napovedal, da bodo zamenjali vse, celo čistilke, dobesedno, ki naj bi jih bil zaposlili med vlado Janeza Janše.
V državnem zboru je bila 1. junija izvoljena nova vlada pod vodstvom Roberta Goloba. Gre za petnajsto vlado v samostojni Sloveniji, Golob pa bo v vlogi premierja prvič. Kljub »novemu obrazu« na vrhu pa že prve kadrovske poteze kažejo, da se v »prvo ligo« vrača kup starih obrazov iz preteklih levičarskih vlad, celo nekaj nekdanjih ministrov je med njimi, ki se bodo morali tokrat zadovoljiti s funkcijo državnega sekretarja. Pričakovano je bilo, da je vlada najprej poskrbela za menjavo na vrhu policije in Sove pa tudi Ukoma. Direktor FURS Ivan Simič je, kot je napovedal, odstopil sam. A v oči bode predvsem naslednje: vlada je sprejela sklep, po katerem morajo ministrstva pregledati vse zaposlitve, premestitve in napredovanja od 1. 1. 2020 do danes. To seveda pomeni napoved kadrovske čistke povsod tam, kjer bi se izkazalo, da so zaposleni »podtaknjenci«, iz kozmetičnih razlogov pa si niso upali zapisati, da bodo pregledovali zaposlitve od 13. marca 2020 dalje, ko je posle prevzela prejšnja vlada.
Črnčec postal državni sekretar
Med kadrovskimi odločitvami vlade pa je ena takšna, ki je močno vznemirila tako Levico kot njene civilnodružbene podaljške: Damir Črnčec je namreč – v nasprotju s pričakovanji – postal državni sekretar na ministrstvu za obrambo. Čeprav je Golob malo pred tem javno obljubljal, da Črnčeca v vladi ne bo, se je odločanje na seji vladi obrnilo v drugo smer. Očitno si je želel Golob zagotoviti nekaj miru pred tistimi, ki Črnčecu očitajo preteklo nestrpno pisanje o migrantih, hkrati pa potrebuje človeka, ki bo skrbel za dokaj nemoteno delovanje ministrstva (Marjan Šarec jasno ni sposoben). A sedaj, ko je imenovanje formalno že izpeljano, bo morda v začetku nekaj nerganja v Levici, a kakega velikega škandala iz tega seveda ne bo. Tako ali tako pa se LMŠ dejansko izteka čas obstoja, saj bo najkasneje jeseni postala del »velike Golobove družine«. Povedano drugače: lahko se strinjamo s pisanjem Požareporta, da je Šarec v zameno za vladno funkcijo prodal stranko LMŠ Golobu. No, skupaj s Črnčecem pa bo državni sekretar še Rudi Medved, nekdanji novinar, v prejšnjem mandatu pa poslanec in predsednik preiskovalne komisije, ki se je ukvarjala s sumi političnega vmešavanja v delo komisije. Za svoje delo, v katerem je predvsem dobro »nasajal« tedanjo vlado, je bil očitno tudi dobro nagrajen.
Šarec minister, Bratuškova sekretarka
Vseeno pa jo je Šarec v tem primeru odnesel bolje kot Alenka Bratušek, nekdanja premierka, ki je bila v njegovi vladi ministrica za infrastrukturo, sedaj pa bo na istem ministrstvu »le« še državna sekretarka. To je dejansko še ena stopnička navzdol zanjo, v državni zbor pa se tako ali tako ne more več vrniti. Toda Golob je dobro poskrbel tudi za kadre iz njene stranke, saj je državna sekretarka v njegovem kabinetu postala nekdanja poslanka Maša Kociper, znana po svojih slikovitih retoričnih figurah, denimo o velikih in malih krogcih. In še eno bizarno imenovanje. Vlada je na svoji prvi dopisni seji minuli petek zvečer za državnega sekretarja na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano imenovala Darija Krajčiča, gozdarja z doktoratom. Marsikdo se bo spomnil, da je omenjeni Krajčič nekaj časa sedel v poslanskih klopeh kot poslanec LMŠ, vendar je odstopil zaradi afere z ukradenim sendvičem. A očitno je bilo tudi po slovesu s poslanske funkcije zanj dobro poskrbljeno.
Gneča v Golobovem kabinetu
V Golobovem kabinetu vlada precejšnja gneča, Požareport celo zapiše, da gre tokrat za »rekord nad rekordi«. Števec državnih sekretarjev v kabinetu predsednika vlade se je (za zdaj) ustavil pri številki deset. Znan pa je tudi »razrez« funkcij, ki jih bodo opravljali. Petra Škofic, legendarno ime LDS in tudi krogov okoli Liberalne oziroma Alternativne akademije, je postala vodja kabineta predsednika vlade. Melita Župevc, ki je zamenjala že skoraj toliko strank kot Jani Möderndorfer, bo skrbela za strateško komuniciranje, Anton Grizold naj bi skrbel za vojaške, obrambne in zunanje zadeve, za mednarodne zadeve bo skrbel tudi nekdanji veleposlanik Vojko Volk, znano ime iz skupine mlajših poslancev Socialistične stranke Slovenije (naslednice SZDL), ki je v oktobru 1990 v trenutkih razkola v Demosu predlagala plebiscit (seveda so socialisti leta 1994 postali del nove družine LDS). V Golobov kabinet prihaja njegova goriška rojakinja Kaja Širok, ki zapušča zavod za pripravo projekta (Nove) Gorice kot Evropske prestolnice kulture 2025. Pred tem je bila direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ki je ena od Arhimedovih točk tranzicijske levice pri »nadzoru nad preteklostjo«. Zanimivo je, da je Požareport novico o »premestitvi« Širokove v kabinet predsednika vlade objavil že pred nekaj dnevi, a so takrat zatrjevali, da to ni res in da Požareport zavaja. No, dva dni kasneje se je pokazalo, da je res. Tu sta še dva državna sekretarja: Andrej Benedejčič, ki bo državni sekretar za nacionalno in zunanjo varnost, in Igor Mally, izvedenec za evropske zadeve. S to funkcijo ima izkušnje iz časa, ko je bil državni sekretar pri Šarcu (in je tako delal družbo Damirju Črnčecu), pred tem pa že pri vladah Alenke Bratušek in Mira Cerarja. Prav Mally naj bi bil tisti, ki je Šarcu svetoval, naj ne nastopi v evropskem parlamentu.
Prvi medklic: Obrat na stran Moskve
Imenovanje Benedejčiča v Golobov kabinet spet odpira Pandorino skrinjico iz leta 2014 in zaradi katerega bo skoraj zagotovo ukrepal Washington. Spomnimo. Tako rekoč tik pred inavguracijo Cerarjeve vlade (ta je prisegla 18. septembra 2014) je prišlo do vohunske afere na sedežu Nata v Bruslju, saj so se pokazali sumi, da je tedanji slovenski veleposlanik pri Natu Andrej Benedejčič v resnici delal za Moskvo. Tudi zaradi tega nas lahko skrbi, da je referendum o izstopu Slovenije iz zveze Nato le še vprašanje časa, saj nas – to je treba priznati – nanj počasi pripravljajo. Med drugim tudi z izjavami obrambnega ministra Marjana Šarca, kako se bo Slovenska vojska spet vrnila h konceptu teritorialne obrambe in celo gverile, kar je stališče, ki je verjetno všeč Levici in drugim »čegevarovcem.
V Golobovem kabinetu tudi Maša Kociper
Kot smo že omenili, bo državna sekretarka za odnose z državnim zborom (karkoli to že pomeni) Maša Kociper, Maksimiljana Polak pa bo državna sekretarka za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud. Polakova ni novo ime. Pred časom je bila desna roka nekdanjega direktorja Termoelektrarne Šoštanj Simona Tota, že v 90. letih je bila pomočnica Janeza Kopača, ko je bil ta poslanec, zvesto pa mu je služila tudi vsa štiri leta njegovega vodenja ministrstva za okolje in prostor. Službo je po odhodu iz TEŠ dobila na Holdingu Slovenske elektrarne, nazadnje pa je delala kot svetovalka v Golobovi družbi GEN-I. Nataša Sax je deseta državna sekretarka v Golobovem kabinetu, pokrivala pa bo področje medgeneracijskega dialoga in stanovanjsko politiko. Saxova je bila že v času vlade Mira Cerarja zaposlena kot sekretarka na direktoratu za prostor, graditev in stanovanja.
Židan in Frangež k Hanu
S tem pa vračanja starih obrazov v politiko še ni konec. Na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki ga po novem vodi Matjaž Han, kot državna sekretarja prihajata nekdanji poslanec SD Matevž Frangež in, pozor, nekdanji minister za kmetijstvo ter nekdanji predsednik SD Dejan Židan, ki beleži podoben karierni zdrs kot Bratuškova, saj se mu ni uspelo uvrstiti med poslance, zato mu SD tudi ni namenila ministrske funkcije. V osmi volilni enoti ga je za las premagal kolega Damijan Zrim iz sosednjega okraja in postal poslanec, medtem Židan ni bil izvoljen. Židan, ki je bil minister za kmetijstvo v več vladah, je leta 2020 nenadoma odstopil s funkcije predsednika SD in vodstvo prepustil Tanji Fajon. Takšen »sestop z oblasti« pa se v SD ni zgodil prvič, saj je Židan na podoben način kot Fajonova prevzel vodenje SD, ko je »nenadoma« odstopil njegov predhodnik Igor Lukšič, profesor na FDV. No, zdaj se celo nekateri v SD ob imenovanju Židana za Hanovega državnega sekretarja posmehljivo muzajo, da bo Han skrbel za poceni naftne derivate, Židan, nekdanji direktor Panvite, pa za poceni svinjsko meso. To pomeni, da je cenovne krize z energenti in živili v vsakem primeru konec, če smo seveda sarkastični.
Kar pa zadeva Frangeža, ki ga mediji predstavljajo kot podjetnika, pa velja spomniti, da je bil še pred kakimi dvajsetimi leti predsednik Študentske organizacije Maribor, ki je prav v tistem času sprejela statut, s katerim je sedmerica najvplivnejših študentskih funkcionarjev pridobila vso oblast nad ŠOUM. Takšno početje je takrat javno obsodil nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, češ da gre za totalno uzurpacijo omenjene organizacije oz. »diktaturo sedmih japijev«. Frangeževi tedanji kolegi so večinoma prihajali iz vrst tedanje Stranke mladih Slovenije, ki je bila v mandatu 2000–2004 parlamentarna stranka. Takrat je bil »oficir za zvezo« med ŠOUM in parlamentom poslanec SMS Marko Diaci, danes šentjurski župan, pred prihodom v parlament pa direktor Zavoda ŠOUM, nekakšne vzporedne organizacije ŠOUM, in tudi predsednik študentskega parlamenta. No, ob tem velja omeniti, da je bil tedanji predsednik SMS Dominik S. Černjak, ki se mu ni uspelo uvrstiti v DZ in je po izpadu stranke iz parlamenta izpuhtel iz politike.
MNZ pod nadzorom Gregorja Golobiča
Stvari pa se dogajajo tudi na ministrstvu za notranje zadeve, saj tja kot državna sekretarja prihajata nekdanja poslanka LMŠ Tina Heferle in profesor na fakulteti za varnostne vede Branko Lobnikar, nekdaj vidni član stranke Zares (bil je celo podpredsednik stranke) in človek iz kroga Gregorja Golobiča. Lobnikar je bil v času Pahorjeve vlade že državni sekretar na ministrstvu za javno upravo (pod ministrico Irmo Pavlinič Krebs). Nato pa se je spet predstavljal kot neodvisen varnostni strokovnjak, ki so ga tudi vabili v medije. No, konec aprila 2020, mesec in pol po tistem, ko je oblast prevzela zadnja Janševa vlada, pa je na Twitterja sporočil, da mu je vlada odpovedala financiranje raziskav, prav tako naj bi bil dobil dva telefonska klica z grožnjami. In se je, kot je napovedal, povsem umaknil iz javnega življenja in tudi s Twitterja. Res nenavadno. Lobnikarja je z velikim člankom na svojem blogu »pokril« znani filozof Boris Vezjak, a brez navedbe, da je bil Lobnikar nekdaj pomemben član Zaresa. Ob tem ni odveč omeniti, da je bil Lobnikar ves čas zadnje Janševe vlade njen glasni kritik, zlasti na področju delovanja policije in njenega ukrepanja proti demonstrantom. No, v tem se očitno zelo dobro ujema z novo ministrico Tatjano Bobnar, generalno direktorico policije v času Šarčeve vlade, češ da je treba »naše« demonstrante, tudi če so nasilni, zavijati v vato.
Kar pa zadeva nekdanjo podpredsednico DZ Tino Heferle, pa »strici« zelo dobro vedo, zakaj jo pošiljajo na notranje ministrstvo. Leta 2019 je, kot je pisal Peter Jančič, preprečila poskus preiskave zlorab represivnih organov v politične namene, konkretno v poskusu onemogočanja Franca Kanglerja in Janeza Janše. Sicer pa Tina Heferle glede na svoje izjave na družbenih omrežjih ob prevzemu oblasti leta 2018 (ko je na oblast prihajala Šarčeva vlada) očitno podpira takšna stališča do gospodarstva, kot jih goji Levica. To je čim bolj obdavčiti in »scuzati« podjetnike do bridkega konca. Kot poslanka je velikokrat brala levite ministrom zadnje vlade, a v primeru »Lepe Nataše« je snedla jezik. Tudi to je očitno dobra referenca, da bo po novem delala na ministrstvu za notranje zadeve.
Drugi medklic: Pravno barbarstvo
In še medklic. Takoj ko je ministrstvo za notranje zadeve prevzela Tatjana Bobnar, so bila umaknjena soglasja za prve tožbe, vložene zoper posameznike, povezane z zahtevki za povrnitev stroškov policije na neprijavljenih shodih v zadnjih dveh letih. To pomeni, da bodo položnice, denimo za neformalnega vodjo protestov Jašo Jenulla, v višini 3778 evrov, 2255 evrov in 34 tisoč evrov, poplačane na naše stroške. Tistim, ki so vsak petek delali zgago pred parlamentom in se šli minirevolucijo v korist leve opozicije, bo vse oproščeno. Čeprav so množično kršili odloke v času epidemije covida-19 in organizirali dogodke brez prejšnje prijave policiji, so ob prihodu Bobnarjeve zdaj oproščeni vsakršne finančne in moralne odgovornosti. »Umik soglasja za te tožbe je pravno barbarstvo. Noben minister si ne bi smel privoščiti, da odloča namesto sodišča. Takšno ravnanje je daleč od strokovnosti, ker v pravni državi o tožbah razsojajo sodišča,« pa o ravnanjih političarke Tatjane Bobnar meni nekdanji notranji minister Aleš Hojs.
Vrnitev Žbogarja in vzpon novinarke Primorskih novic
Na ministrstvo za okolje in prostor prihaja Uroš Vajgl, sin politika, nekdanjega evropskega poslanca in nekdanjega zunanjega ministra Iva Vajgla. Kot je znano, je deloval že na zunanjem ministrstvu v času ministra Karla Erjavca in že takrat je Erjavcu diplomat Peter Golob očital klientelistično zaposlovanje. Na ministrstvo za zunanje zadeve pa kot državni sekretar prihaja zunanji minister iz časa Pahorjeve vlade Samuel Žbogar, nekdanji veleposlanik EU na Kosovu in v Makedoniji.
V vlado prihaja še ena osebnost iz Primorske, in sicer Vesna Humar, ki je bila imenovana za državno sekretarko v Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer funkcijo ministra opravlja nekdanji novogoriški župan (in nekdaj tudi prepoznaven obraz »pozne« LDS) Matej Arčon, ki ga je na zadnjih lokalnih volitvah v drugem krogu izločil Klemen Miklavič. Primer Vesne Humar je zanimiv, ker je bila nekdaj že odgovorna urednica Primorskih novic in je urejala tudi regionalno prilogo za območje Goriške, skrbela za pomembne intervjuje, med drugim z Arčonom v času, ko je bil župan. Očitno je to zelo dobro poznanstvo zadostovalo, da bo sedaj postala Arčonova desna roka in še ena iz vrst novinarskih bojevnic, ki se je – poleg Mojce Pašek Šetinc – pridružila »projektu svoboda«. No, Arčon je naveden tudi kot generalni sekretar Gibanja Svoboda, Humarjeva pa se očitno zelo dobro razume tudi z Golobom.
Kontinuiteta ZKS
Ob koncu pa velja omeniti še dva res posebna primerka, ki predstavljata kontinuiteto »ponosnih naslednikov Zveze komunistov Slovenije«. To sta Marko Koprivc, ki je ostal brez poslanskega stolčka in se je v prejšnjem mandatu celo sam kitil s svojim ponosnim nasledstvom, in Igor Šoltes, vnuk komunističnega revolucionarja Edvarda Kardelja. Šoltes, nekdanji evroposlanec, ki je pred leti celo ustanovil lastno stranko Verjamem, se je po koncu svojega mandata v Bruslju pridružil SD (kar je oznanil decembra lani) in januarja letos napovedal poslansko kandidaturo, v SD pa je nato postal predsednik odbora za pravosodje. Po novem bo desna roka Dominike Švarc Pipan, tiste podpredsednice SD, ki je zavrnila rokovanje s sedaj že nekdanjim premierjem Janezom Janšo.
Kaj pa Marko Koprivc? Sin nekdanjega režimskega časnikarja in urednika Jaka Koprivca (ki je v imenu partijske oblasti lomastil po medijih in med drugim pomagal likvidirati satirični list Pavliha) bo desna roka ministra za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, nekdanjega policista in nazadnje murskosoboškega župana Aleksandra Jevška. Znan je denimo po tem, da se je poklonil pred kipom revolucionarja Borisa Kidriča. V skladu s svojim družinskim poreklom ima tudi zelo posebne poglede na medijsko svobodo, zato ne preseneča, da je kot poslanec večkrat napadel medije, ki ne trobijo v isti rog z mainstreamom. Je pa Koprivc kot poslanec velik ljubljenec Odlazkovih tabloidov, prek katerih je seveda slovensko javnost prepričeval, kako je treba Slovenijo »razstrupiti«, ker naj bi jo bil »janšizem« tako zasvinjal. Sedaj bo lahko užival sadove dela prejšnje vlade, saj je Janševa vlada Sloveniji priskrbela ogromno evropskih sredstev – za katera pa sedaj obstaja zelo velika možnost, da bodo vložena v različne študije, tako kot smo bili vajeni pod tranzicijskimi vladami. Minister Jevšek je že napovedal, da se denar ne bo vlagal v beton.
