5 C
Ljubljana
petek, 5 decembra, 2025

(IZJAVA DNEVA) Michael Livschitz: »Do zadnjega trenutka smo upali, da se je Hila uspela skriti in preživeti«

Piše: C. R.

Danes minevata dve leti do masakra, ki so ga izvedli teroristi Hamasa. Umorjenih je bilo 1200 Izraelcev, še 251 jih je bilo zajetih kot talcev. Danes se sorodniki spominjajo svojih dragih, ki so v terorističnem napadu izgubili življenja. Tako se je tudi Michael Livschitz na omrežju X spomnil sorodnice Hile Keylin.

Bila je mati štirih otrok, prijazna, bistra in polna topline, ki je ljubila življenje. Odšla je na festival Nova, da bi praznoval 41. rojstni dan in prav tedaj so teroristi udarili. Družina je pet dni trepetala in upala, da se je Hila morda nekako uspela skriti in preživela pokol. Po petih dneh je upanje ugasnilo, ko so preiskovalci potrdili njeno smrt.

Sorodnikom je ostala boleča praznina v srcih in spomini ter obljuba, da bodo na polno živeli in bo tako tudi Hila v njih živela naprej.

  1. oktobra 2023 so teroristi Hamasa na glasbenem festivalu Nova brutalno umorili članico moje družine, Hilo Keylin. Od tistega dne sta minili dve leti, a se ta rana ni nikoli zacelila. Ko se ozrem nazaj, se zavedam, da svet ne bo nikoli več enak. Do zadnjega trenutka smo upali, da se je Hila uspela skriti in preživeti. Istega dne je njen telefon utihnil in po petih mučnih dneh čakanja nas je dosegla grozljiva novica. Hila je bila prijazna, bistra in polna topline – ljubila je življenje, Hamas pa jo je umoril. Tistega dne so teroristi Hamasa pobili 1200 Izraelcev in 251 ljudi vzeli za talce.

»Ne pozabite ljubiti življenja –

v sončnih dneh,

v oblačnih dneh

in med nevihtami.

To je življenje in moramo ga uživati.

Uživajte v vsakem trenutku.«

— Hila Keylin

Hila je bila čudovita mati štirih otrok, ženska, ki je vsem okoli sebe prinašala luč. Ljubila je glasbo in imela redek dar, da je vsak trenutek spremenila v praznovanje. Odšla je na festival Nova, da bi praznovala svoj 41. rojstni dan – a se ni nikoli rešila iz Hamasove pasti in se ni nikoli vrnila živa domov.

  1. oktobra se je sprostil pekel. Zdelo se je nemogoče verjeti, da se to resnično dogaja – in vendar se je zgodilo, brez konca na vidiku. Še vedno se stresem, ko se spomnim tistih dni.

Dve leti pozneje se svet ni vrnil v to, kar je bil nekoč. Ves ta čas smo počastili Hilin spomin in je nismo niti za trenutek pozabili. Brez nje je v naših srcih zevajoča praznina, ki je nič ne more zapolniti. A obljubili smo, da bomo še naprej živeli polno, da bomo njeno luč nosili naprej – da bo Hila še naprej živela v nas.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine