Karlu Erjavcu je nova predsednica DeSUSa Aleksandra Pivec pripravljena pomagati iskati novo službo, smo izvedeli ta teden. Z Erjavcem, ki je po porazu na kongresu DeSUS napovedal, da bo odstopil kot minister in to “zelo hitro”, pa se še ni sestala. Čaka, da to najprej stori premier Marjan Šarec. Erjavec je njegov minister. Nekoliko manj njen.
Iz hitrosti Erjavčevega odstopanja doslej ni bilo nič. Premier še ni dobil odstopne izjave. Še za pogovor z obrambnim ministrom ni našel časa. Drug teden bo. Izjava zmagovalke v DeSUS Pivčeve, da je pripravljena pomagati Erjavcu, da si najde službo, pa je pokazala, o čem in kakšni so običajno ti pogovori.
Vse naše Klavdije
Bilo je sicer nekoliko žaljivo do Erjavca, da mu je takšno pomoč ponudila ravno Pivčeva, ki mu je prevzela DeSUS, kjer se je zdel nepremagljiv. Erjavec si najbrž zna najti službo tudi brez pomoči ministrice za kmetijstvo. DeSUS doslej tudi ni velja za Zavod za zaposlovanje. Vsaj uradno ne. Slab vtis pa je vse skupaj pustilo tudi, ker se zdaj zdi, da Erjavec še ni odstopil, ker mu še niso našli prave službe. Po možnosti boljše plačane kot je ministrska ali poslanska.
Boljše plačani so zaradi nespretnosti Šarčeve levo liberalne vlade celo višji uradniki, ker so plače v celotnem javnem sektorju krepko povišali, le plač političnih (in sodnih) funkcionarjev si niso upali dvigniti. Svojih lastnih. In so podrli vsa razmerja. Kar se je pokazalo ob napovedani stavki policistov, ko so podatki o plačah najbolje plačanih nenadoma ušli v medije, kot se to običajno zgodi, ko je napeto. Direktorica policije Tatjana Bobnar ima bruto 5522 plače, njena namestnika Jože Senica in Tomaž Pečjak pa okoli 5247 in 5193 evrov. Pa niso na vrhu. Najvišja plača v policiji je bruto 5.818 evrov. Plača notranjega ministra Boštjana Poklukarja (LMŠ) je 5.266, plača šefa vlade Šarca pa bruto 5.670. Tako pač vladajo. Za Erjavca bi bilo gotovo bolje kot Pivčeva, ki slovi kot podjetna ženska, ki ob funkcijah še veliko znanstveno dodatno dela, celo za nekdanjo ministrico za izobraževanje s ponarejenim magisterijem Klavdijo Markež je, če bi zanj kar premier Šarec uredil dobro službo. Če je še nima. Kot je prejšnji premier Miro Cerar prej omenjeni Klavdiji Markež.
Težava pri izvolitvi novega obrambnega ministra
Delo, ki ga Zavod za zaposlovanjem navadnim ljudem nikakor ne bi dodelil. Nima vsak toliko znanj in zaslug kot bivši minister, ki je hitro odstopil ali ministrica in poslanka s ponarejenim magisterijem. Dobra služba bi bilo, denimo, vodenje Uradnega lista, ki je krepko bolje plačano kot vodenje vlade, delati pa ni treba skoraj nič. A zdi se, da je položaj že zaseden. In to ne z Igorjem Šoltesom. Prav uradni list, ob katerem se je moral Branko Kralj umakniti kot generalni sekretar LMŠ, kaže, da je “rihtanje služb”, če se o tem javno preveč govori, tvegano in vodi v smer, ki si je akterji ne želijo. Gotovo pa je res, da delitev pomembnih položajev sodi med vladarske posle. In “rihtanje” služb, ko gre za šefe vlade, ni prepovedano. Obratno, celo v opis del šefa vlade sodi. Izbrati si mora, denimo, ministre in kup državnih sekretarjev. Številni potem odstopajo. Težava Šarca pa je, ker v parlamentu nima jasne večine in ni čisto jasno, koliko na tem področju trenutno še zmore. Skupaj s koalicijskimi partnerji pač ni dobil glasov večine volivcev, Šarec pa je s svojo stranko prevzel vlado z najslabšim rezultatom v zgodovini sploh.
Kadrovanj, tistih, ki sodijo k njegovemu deli, nima povsem pokritih z ljudsko voljo. Če Erjavec res odstopi, pa bo zanesljivo Šarec moral najti novega ministra za obrambo. Za vsakega pa ne bo večine v državnem zboru, čeprav so tam partnerji še pridni in se na vso moč potrudijo celo za izvolitev ministrice, ki je državljanka te države postala vsega nekaj dni prej.
Tonin in Janša nista Šarčeva udba
Pri urejanju dobro plačanih služb nižje so pa še dodatne težave. Zaradi domnev Bojana Požarja in opozicije, da je Šarec s svojim sekretarjem za nacionalno varnost Damirjem Črnčecem uredil službo v Sovi Nataši Hribar, je moral konec tedna premier celo v državni zbor, kjer nadležni Matej Tonin (NSi) skupaj s še bolj nadležnim Janezom Janšo (SDS) v slogu tajne politične policije prejšnjega sistema, kot je to označil sekretar za nacionalno varnost Damir Črnčec, Udbe torej, preverja, kako so lani na Sovi nenadoma zaposlili nekdanjo premierovo znanko iz javne televizije. Do Udbe (ali SDV) je to bilo precej nepošteno, ta namreč nikoli ni preverjala komu vladarji rihtajo službe. Denimo, kakšen Milan Kučan še v prejšnjem sistemu. Si niso drznili. Za vladarje so delali.
Preverjali in onemogočali so tiste nižje, da vladarjem ne bi povzročali težav kot jih zdaj Tonin in Janša, da so ti lahko mirno kadrirali svoje Nataše in Klavdije in počeli še vse mogoče. Cilj Udbe je bil, da se na koncu ne bi razpletlo kot se je Erjavcu v DeSUS, kjer ga je Pivčeva odnesla. Vsako Pivčevo so že v kali zatrli. Pa Janše, Tonine in Požarje tudi. Takrat je bilo povsem jasno, da je nekdanji maršal dosmrtni predsednik in da v vsakem primeru vlada avantgardna partija tudi. Ljudje pa so imeli prvič v zgodovini pravico povsem svobodno voliti to edino možnost.
Nataše za vladarje takrat sploh niso bile problem. Kot so danes. Razpisa za Natašo ni bilo, kar za tajno službo ni neobičajno. Delajo tajno. Zanjo tudi nihče ni posredoval in tudi vedeli niso nič. Tajne službe nikoli nič ne vedo. So jo pa z bolniške, na kateri je bila, na hitro zaposlili za delo na področju mednarodnega sodelovanja brez znanja tujih jezikov in s plačo, ki je bila zelo visoka. Ker ta vlada slovi po tem, da deli visoke plače in zaposluje kadre, ki se še učijo. Vse to so pozneje, ko so se začele težave, na hitro popravili. Plačo so Nataši znižali in jo poslali na tečaj, da bi več vedela. Opozicijo, ki je začela vohljati, pa so obtožili, da so Udba, McCarthyjeva komisija (ki je v ZDA nekoč preganjala komuniste) in da s preverjanjem zaposlovanja Nataše rušijo tajno službo in s tem državo.
Rušenje socializma Šarčevi niso omenjali, ker je ta medtem že krepnil in ker ima trgovsko znamko obrambe socializma tudi rezervirano Levica Luke Meseca. Da je Nataša izginila v tajno službo, je pred tem šokiralo le župana Škofljice Ivana Jordana, kjer je do takrat delala in to, ker je pri Jordanu posredoval Marjan Šarec. Še kot župan. S službami so, skratka, težave. Če za koga premier zastavi besedo, so težave, narobe je, če pravih kadrov ne najde ali če jih sicer najde, pa se potem razve, da je Kralj zahteval, da se jih tudi imenuje.
Herojski beg iz Iraka
Karl Erjavec je bil v vsem tem dogajanju pomemben igralec. Le da je bil v njem doslej zmagovalec, zdaj pa nenadoma ni več. Nazadnje se je proslavil, ker je v skladu s partizansko tradicijo rešil naše vojake pred premočnim sovražnikom, ki jih je skoraj že obkrožil. To je storil tako, da je ukazal beg. Le da so naši vojaki zbežali, ko je bilo Iranskega raketiranja Erbila že konec in ni bilo več nevarnosti in pred veliko šibkejšim nasprotnikom, ki ni nikogar več ogrožal, ker je iranski režim, ki vlada na podoben verski način kot je pri nas Zveza komunistov, medtem pomotoma sestrelil letalo z lastnimi ljudmi nad Teheranom.
Povrhu ni šlo za herojski preboj šestih specialcev iz Iraka čez zasnežene gore in vroče puščave. Umaknili so se z vladnim poslovnim reaktivcem, ker je to zahteval Erjavec. S Falconom z usnjenimi sedeži še iz časov Janeza Drnovška. No, Drnovšek je hotel večjega, s tremi motorji, da bi lahko z njim letel tudi v ZDA k našim zaveznikom.
S hitrim begom domov je vlada pustili na cedilu prav te zahodne zaveznike v konfliktu z iranskimi ajatolami. Iranci pa so preko naše države že prej v času vlade Boruta Pahorja oprali milijardo za posebne tajne operacije. Tega dolgo, kljub opozorilom, pri nas nihče ni zares opazil. Tudi naša tajna služba o vsem skupaj ni imela niti najmanjšega pojma, čeprav so jih obveščali. Kot ni nič vedela za Natašo. In še danes nihče nič ne ve o tem Iranskem denarju. In nihče ni bil kaznovan.
Obratno.
Zunanji minister Miro Cerar je od Erjavca, ki odstopa, zahteval, naj naše specialce takoj vrne nazaj, ker nam bežanje iz skupnih operacij dela mednarodno sramoto. A kot premier Šarec, ki namerava z obrambnim ministrom v odstopanju “sesti” drug teden, tudi Erjavec zdaj čaka. Konec prihodnjega tedna je herojske ubežnike itak že nameraval vrniti. Do takrat pa bo tudi že to, kam nam bodo vladajoči in Šarec vrnili Erjavca, nekoliko bolj jasno.
Peter Jančič, Spletni časopis
