15.4 C
Ljubljana
nedelja, 16 junija, 2024

Z nakupom nove Demokracije dobite brezplačno evropsko prilogo – vse, kar morda niste vedeli o evropskih volitvah, ki bodo to nedeljo

Piše: G. B. 

Vabljeni k nakupu nove številke Demokracije, v sklopu katere dobite zraven tudi brezplačno evropsko prilogo. 

“Pred nami so evropske volitve, ki bodo pomembno vplivale na našo sedanjost in prihodnost. Na prihodnost naših zanamcev. Na evropsko civilizacijo, ki je zaradi ideoloških zablod, demografije in pretiranih migracij iz Afrike in Azije v temelju ogrožena. Na uredništvu Demokracije smo se zato odločili, da izdamo posebno Evropsko prilogo, ki je priložena redni tedenski reviji Demokracija. Z njo želimo slovenske bralke in bralce čim bolj natančno seznaniti z zgodovinskim razvojem Evropske unije, njeno širitvijo, s slovenskim članstvom v EU ter problemi in z izzivi, s katerimi se ta sooča. O tem so posebej za to prilogo govorili odlični poznavalci slovenske in evropske politike kot tudi mednarodnih odnosov − od dr. Dimitrija Rupla, dr. Andreja Umka, dr. Andreja Finka, dr. Ernesta Petriča, dr. Žige Turka, dr. Jerneja Letnarja Černiča, dr. Igorja Kovača do naših novinarjev, ki so z različnih vidikov predstavili Evropsko unijo, njene institucije in slovenske liste ter kandidate, ki se na bližajočih se volitvah potegujejo za devet »slovenskih sedežev« v evropskem parlamentu,” je v uvodniku priloge zapisal urednik dr. Metod Berlec.

Tokrat bomo izbirali devet poslancev, leta 2004 smo jih izbirali zgolj sedem

Slovenci smo na prvih evropskih volitvah glasovali kmalu po vstopu v EU. 13. junija 2004, manj kot mesec in pol po vstopu v EU smo tako izvolili prve slovenske poslance v evropskem parlamentu (EP). Do danes smo vanj po letu 2004 še trikrat volili poslance. Na volitvah v letih 2004 in 2009 smo volili sedem poslancev. Proti koncu leta 2009 pa se je zaradi Lizbonske pogodbe število poslanskih mandatov iz Slovenije povečalo še za enega, vendar zanj niso bile razpisane posebne volitve, pač pa so se upoštevali izidi volitev tistega leta, s čimer je dodatno poslanko (to je bila Zofija Mazej Kukovič) pridobila SDS. Leta 2019 smo tako redno izbirali osem poslancev v EP, letos pa – kar je verjetno tudi posledica izstopa Velike Britanije iz EU – že devet.

Na tem mestu ne bomo izgubljali besed o evropskih institucijah. Dejstvo je namreč, da je evropski parlament vsaj za zdaj edina institucija, kamor lahko neposredno volimo svoje predstavnike. Pri izbiri slovenskega člana Evropske komisije (EK) je stvar seveda drugačna, saj je to odvisno predvsem od posamezne države članice oziroma od tega, kakšno vlado ima. Strogih pravil o kriterijih izbire evropskega komisarja glede na državo članico namreč ni. Spodobilo bi se sicer, da bi odločilno besedo o tem imela tudi stranka, ki v državi članici dobi največji odstotek na evropskih volitvah, vendar se je v vseh dosedanjih primerih pokazalo, da ima škarje in platno v rokah stranka oz. koalicija, ki je takrat na oblasti. Zato doslej pomladna opcija ni imela možnosti, da bi predlagala evropskega komisarja iz svojih vrst. Dva mandata je v EK je preživel Janez Potočnik, nato pa po en mandat Violeta Bulc (do tedaj ministrica v Cerarjevi vladi) in Janez Lenarčič. Potočnik je uradno postal komisar še pred prvimi slovenskimi volitvami v evropski parlament, saj je v EK pod vodstvom Romana Prodija pol leta vodil resor za širitev EU. Nato pa je v dveh mandatih EK, ko jo je vodil José Manuel Barroso, najprej vodil resor za znanost in raziskave, v naslednjem mandatu pa resor za okolje. V času prvega imenovanja je Slovenijo vodila Ropova vlada, v času drugega pa Pahorjeva vlada. Violeto Bulc je, kot je znano, predlagala Cerarjeva koalicija, čeprav se je hotela na njeno mesto najprej neuspešno zriniti dotedanja premierka Alenka Bratušek. Sedanjega komisarja Janeza Lenarčiča pa je predlagala Šarčeva vlada. Kot kaže, bo tudi naslednjega slovenskega komisarja predlagala tranzicijska levica – Robert Golob je že napovedal, seveda za hrbtom koalicijskih strank, da bo kandidat za slovenskega evrokomisarja Tomaž Vesel, nekdanji predsednik računskega sodišča.

Dr. Ernest Petrič: “Dejstvo je, da je EU za zdaj torej bliže konfederaciji kot federaciji”

S pravnikom, politikom, diplomatom in nekdanjim predsednikom Ustavnega sodišča Republike Slovenije zaslužnim prof. dr. Ernestom Petričem smo se pogovarjali o Evropski uniji, dvajsetletnici članstva Republike Slovenije v njej in pomenu evropskih volitev za nadaljnji razvoj celotne Evrope.

Gospod Petrič, ste eden najbolj izkušenih slovenskih diplomatov. Ste odličen poznavalec in premišljevalec mednarodne politike. Leta 2022 je izšla druga izdaja vaše obsežne znanstvene monografije ZUNANJA POLITIKA: Osnove teorija in praksa. Ste torej pravi sogovorec na temo Evropske unije in bližajočih se volitev v evropski parlament. Za začetek bi naše bralke in bralce spomnila, kako in zakaj je Evropska unija pravzaprav nastala.

Naj najprej rečem, da sem vesel, da se znova pogovarjava. Naj rečem tudi, da sem verjetno res eden bolj izkušenih slovenskih diplomatov, navsezadnje sem prvi, ki ga je po ustreznem postopku za veleposlanika imenovala naša država. Če se omejim na vaše vprašanje, naj rečem, da je svet, predvsem imam v mislih tako imenovani zahodni svet, po dveh uničujočih svetovnih vojnah stal pred vprašanjem, kaj storiti, da se pfrihodnjim katastrofam svetovnih vojn izognemo. Rezultat tega so Združeni narodi, kasneje pa tudi  prizadevanja za integracijo Evrope, njenega svobodnega dela, pa tudi prizadevanje, kako ustaviti grozečo nevarnost za demokratični del sveta, predvsem pa za Evropo, ki je prihajala od še preostale avtoritarne velike sile Sovjetske zveze. Rezultat tega je tudi Nato, ki je nastal že pred začetkom procesa integracije zahodnega, svobodnega dela Evrope, to je leta 1949. Takratni voditelji v Evropi, ki so izšli iz vojne vihre, v Franciji Schumann in Monet, tudi v Veliki Britaniji, kjer je še vedno imel velik vpliv Winston Churchill, v Nemčiji Konrad Adenauer, so razumeli, da je prišel čas, ko se mora zahodni svet, konkretno Zahodna Evropa povezati, če naj bosta v Evropi zagotovljena mir in blaginja, temeljni nacionalni interes vsake države torej. Zlasti manjše zahodnoevropske države − Belgija, Nizozemska, Luksemburg, pa tudi Francija in Italija − so si prizadevale, da bi Združene države Amerike prevzele odgovornost za zagotavljanje  miru in demokracije v Evropi pred pretečimi ambicijami, ki so prihajale z Vzhoda, hkrati pa, da bi se Zahodna Evropa, ta svobodni del Evrope, povezal. Tako pride najprej do tako imenovane Skupnosti za premog in jeklo, sproži se proces integracije Evrope, ki je skozi različne faze povezovanja rodil to, kar imamo danes, Evropsko unijo.

Dr. Jernej Letnar Černič: »Slovenska medijska krajina je šolski primer tranzicijskega medijskega prostora postsovjetskega tipa«

Srednjeročna prihodnost institucij Evropske unije bo ogrožena, če ne bodo te glede na okoliščine v sodobnem svetu sprejele ustreznih ukrepov, ki bodo ustavili usihanje njihove moči, opozarja dr. Jernej Letnar Černič, ki se sicer posveča pravu človekovih pravic, državnemu pravu in upravnemu pravu. Je avtor številnih prispevkov in treh monografij z omenjenih področij.

Na Novi univerzi predavate pravo človekovih pravic, ustavno pravo in upravno pravo, kar je precej široko področje. Kako gledate na področje človekovih pravic v Sloveniji, je dobro urejeno?

V Sloveniji je varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin na pravni ravni dobro urejeno. Ustava zagotavlja visoko varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Država je podpisnica večine mednarodnih pogodb za varstvo človekovih pravic, vključno z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Žal se pojavljajo sistematične pomanjkljivosti pri uresničevanju pravnih standardov v praksi. Vse prevečkrat se v Sloveniji človekove pravice razlagajo in varujejo skladno z vsakokratno ideologijo nosilca javne funkcije, kar seveda nasprotuje temeljnim značilnostim pojma človekovih pravic, kot jih zagotavljajo slovenska ustava, evropsko pravo in mednarodne pogodbe  Zato se nosilci pravic zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic pogosto obračajo na Ustavno sodišče RS ali Evropsko sodišče za človekove pravice. V slovenski družbi potrebujemo več izobraževanja o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, da jih bomo lahko učinkovito uresničevali tudi v vsakdanjem življenju.

Kaj pa na ravni Evropske unije?

Evropska unija zagotavlja močno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin na čelu z Listino EU o temeljnih pravicah in učinkovitim sistemom sodnega varstva. A glavne nosilke obveznosti za spoštovanje človekovih pravic so države članice, zato med njimi prihaja do različnega uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v praksi.

Prof. dr. Žiga Turk: »Volitve ne bodo zgodovinske, če se po volitvah ne bo nič spremenilo«

Približujejo se volitve v evropski parlament, na katerih se bo odločalo o prihodnosti Evropske unije (EU), katere del je tudi Slovenija. O članstvu Slovenije v EU, evroskepticizmu, vodenju politik EU in pričakovanjih smo se pogovarjali z vsestranskim intelektualcem prof. dr. Žigo Turkom.

Slovenija je nedavno zaznamovala 20. obletnico vstopa v EU. Kako pomembno je za Slovenijo članstvo v Uniji in kako uspešna se vam zdi naša država pri uresničevanju lastnih interesov?

Za Slovenijo je članstvo nujnost. Unija nam daje gospodarski in politični okvir. Preprečuje, da bi delali res velike neumnosti. Sicer Slovenija članstva v EU ni dobro izkoristila. V dvajsetih letih smo zaostanek za povprečjem EU v nasprotju z drugimi nekdanjimi socialističnimi državami komaj kaj zmanjšali. Vzrok za to je, da nismo nikoli prav sprejeli kapitalizma. Beseda ima še zdaj negativen prizvok in se ji zato tudi desni politiki izogibajo.

Kakšna bi bila po vaše prihodnost Slovenije, če se ne bi odločili za članstvo v  EU?

Resen odgovor na to vprašanje ni mogoč, ker je v Sloveniji stalna in plebiscitarna podpora članstvu v Evropski uniji. Če pa ne bi bili člani, ker nas ne bi sprejeli, je verjetno, da ne bi sprejeli niti Hrvaške. V tem primeru sem prepričan, da bi dominantni pol slovenske politike povsem neovirano obnavljal Jugoslavijo in bi prišlo do vnovične navezave na Beograd. Realna je tudi nevarnost, da bi po širitvi EU na Balkan prišlo do vzpostavitve tesnejšega sodelovanja nekdanjih jugoslovanskih republik in do oblikovanja nekakšnega balkanskega Višegrada. To bi bila napaka. Mesto Slovenije je v Srednji Evropi, ne na Balkanu. 

Vse intervjuje ter kolumne si lahko seveda preberete v Evropski prilogi, ki jo brezplačno dobite z nakupom nove številke Demokracije!

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine