Piše: C. R., STA
Študijski center za narodno spravo je izdal monografijo V senci Beethovnove 3, ki so jo danes predstavile Matija Čoh Kladnik, Jelka Piškurić in Marta Keršič. Knjiga je posvečena stavbi, predvsem njenim kletnim prostorom, v kateri se nahajajo zaporniške celice, s katerimi center upravlja od leta 2013, je povedal direktor centra Tomaž Ivešić.
“Celice so bile ne dolgo nazaj obnovljene, v okviru prizadevanj, da bi v bližnji prihodnosti tam zaživela stalna razstava, pa smo na študijskem centru pripravili pričujočo monografijo,” je dodal Ivešić.
Monografija je razdeljena na dva dela vsebinska sklopa. V prvem avtorice prispevkov predstavljajo zgodovino stavbe na Beethovnovi 3 ter odkritje zaporniških celic in njihovo obnovo. Kot je povedala Piškurić, ki se je ukvarjala z zgodovino stavbe, je v kletnih prostorih sedem celic, v katerih naj bi se po koncu druge svetovne vojne nahajali zapori oddelka za zaščito naroda (Ozna) oziroma Uprave državne varnosti (Udba). Sama stavba izvira iz leta 1877, kjer je bila sprva Waldherrjeva zasebna nemška deška šola.
O samih zaporniških celicah je sicer malo znanega, a najverjetneje so bile po koncu druge svetovne vojne del mreže skrivnih zaporov. “Žal pa še vedno ostajajo neznanke o njihovem delovanju, zato naj vsa delno pojasnjena oz. nepojasnjena vprašanja služijo kot iztočnica za nadaljnje zgodovinske raziskave,” je dejala. Dodala je, da po desetletju in pol lahko danes zatrdijo, da hranijo na centru tudi arhivski dokument iz leta 1951, ki potrjuje, da so bile celice v uporabi tajne policije.
Celice so bile sicer odkrite leta 2007, istega leta pa so bile z odlokom o razglasitvi za kulturni spomenik državnega pomena ustrezno zaščitene, je povedala Marta Keršič. Ob tem je predstavila večletna prizadevanja za sanacijo celic, ki so se zaključila z obnovo celotne stavbe.
V obdobju med letoma 2014 in 2020 je študijski center v celicah organiziral okoli 60 različnih dogodkov, od novinarskih konferenc, zgodovinske poletne šole za mlade, oglede razstav in podobno. V tem času so zabeležili več kot 2000 obiskovalcev, je povedala.
V nadaljevanju je urednica monografije Čoh Kladnik predstavila zgodbo veletrgovca in industrialca Toma (Tomaža) Kneza, ki je bil med letoma 1945 in 1948 kar trikrat obsojen. Njegovo ime je izpraskano v steno ene od zaporniških celic.
V drugem delu šest avtorjev predstavlja zgodbe posameznikov, ki so bili žrtve medvojnega revolucionarnega nasilja in represivnih ukrepov komunistične oblasti po koncu svetovne vojne, predvsem tistih, ki so bili obsojeni na političnih sodnih procesih.
Kronološko so predstavljeni najpomembnejši politični in represivni ukrepi komunistične oblasti med letoma 1944 in 1951. V monografiji je objavljeno tudi fotografsko in dokumentarno gradivo.
