Piše: Spletni časopis
Tri posvetovalne referendume, ki so nezavezujoči in torej nimajo nobene teže, bodo danes na izredni seji parlamenta razpisovale vladne strank na dan evropskih volitev, da bi vplivale na udeležbo, s čemer poskušajo popraviti svoj rezultat.
Ankete pred evropskimi volitvami jim kažejo na hud poraz. Po dosedanjih raziskavah javnega mnenja se zdi, da bo prvo mesto dosegla SDS. Razpisovanje referendumov z volitvami, da bi popravili udeležbo, je velika novost za vladajoče stranke, v preteklosti so namreč preprečevali združevanju pravih (zakonodajnih) referendumov z volitvami, ker bi takrat višja udeležba koristila desnim strankam. Država je zaradi ločenih izvedb referendumov in volitev, ko bi lahko bile hkrati, večkrat zapravila milijone. Zdaj vladajoči s hkratno izvedbo priznavajo, da so v preteklosti brez pametnih razlogov zapravljali javni denar. Referendume v preteklosti, ker so bili zavezujoči, denimo o 2TDK, je bilo po ustavni ureditvi obvezno razpisati, tokratni posvetovalni so stvar proste izbire vladajočih, ki pa bodo danes zanesljivo zavrnili opozicijske predloge, da bi ljudstvo neobvezujoče vprašali še, ali bi odstavili nesposobno vlado Roberta Goloba, o dodatnih centrih za migrante po države in obveznem testiranju funkcionarjev na droge. Takšna hkratna odločanja bi napačno vplivala na rezultat EU volitev, je logika v ozadju.
Pri posvetovalnih referendumih ni kvoruma za uspeh in tudi niso obvezujoči in zavezujoči.
Med tremi posvetovanji vladnih strank z ljudstvom bo posebej zanimiv o preferenčnem glasu na volitvah poslancev, kjer bodo vladajoči volivce spraševali, ali bi nadgradili odločitev poslancev LDS, (ZL)SD in SLS+SKD, ki so leta 2000 s spremembo ustave zavrnili rezultat zakonodajnega (pravega) referenduma, ki ga je dosegla SDS, da morajo uzakoniti večinski sistem volitev poslancev, v ustavo so zapisali, da bodo ljudje še naprej volili stranke (in ne posameznike), hkrati pa takrat zapisali v ustavo še lažnivo trditev, da imajo volivci odločilen vpliv na izvolitev kandidatov. Zdaj bi volivce spraševali, ali so za dodaten vpliv volivcev na izvolitev kandidatov s preferenčnim glasom, kar pa je mogoče le z večjo spremembo volilnega sistema z ukinitvijo okrajev. Za vsako spremembo volilnega sistema je nujna kvalificirana večina, za katero vladajoči nujno potrebujejo NSi, ki pa ima s tem nekaj težav. NSi sta takrat premier Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle namreč ustanovila, ker sta nasprotovala odločitvi ravno združene SLS in SKD, da bo prelomila vse zaveze pred tem in podprla spremembo ustave, da bi se izognili referendumski volji ljudstva in večinskemu sistemu volitev. Večinski sistem je bil razlog za združitev SLS in SKD pred tem. Z odpovedjo je združevanje izgubilo smisel. To je pokazal tudi rezultat volitev, na katerih je bila SLS+SKD popolna poraženka. NSi pa je prišla v državni zbor. Zdaj poskušajo vladne stranke NSi z neobvezujočim referendumom spodbuditi k nadgradnji takratne goljufije.
