Piše: Tanja Brkić (Nova24tv)
“Pred leti ste sindikati potegnili iz proračuna 300 milijonov za povečanje plač in se ni nihče razburjal in o tem govoril. Ko govorimo o tem, da lahko privabimo nove investitorje v Slovenijo, pa ste vsi proti,” je predsednik uprave FURS Ivan Simič odgovoril sindikalistu Jakobu Počivalšku, da je vlada ustvarila 100-milijonsko luknjo v proračunu in dodal, da je denar šel ljudem. “Ne razumem, kako lahko rečeš, da se je proračunska luknja povečala zato, ker je šel denar upokojencem, da bodo lažje živeli.“
V tokratni oddaji Razkrito je debata tekla o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini, s katerim želi vlada doseči administrativno razbremenitev ter razbremenitev dela z namenom pomoči gospodarstvu in prebivalstvu pri okrevanju po pandemiji covida-19. Končna cilja, ki ju zasleduje zakon, pa sta po besedah vlade ohranitev gospodarske aktivnosti in dvig produktivnosti. S predlogom novele zakona želi ustvariti privlačno gospodarsko okolje, po zgledu sosednjih držav, kamor se v želji po boljšem zaslužku izseljuje pri nas izobražena delovna sila. Poslanci levice so predlagali predlog za razpis posvetovalnega referenduma o noveli zakona o dohodnini, ki mu vlada ne nasprotuje, se pa pojavlja v zvezi z novelo veliko dvomov, predvsem o tem, kako velik bo izpad v državnem proračunu in kako ga bomo nadomestili. Podjetjem naj bi novela omogočala možnost zaposlovanja strokovnega, visoko izobraženega kadra, ki pozitivno vpliva na rast podjetja, s predlogom zakona pa se naslavlja problem visoke obremenitve dela, ki je še posebej visoka pri zaposlenih z višjimi dohodki. S predlogom zakona bi podjetja pridobila še dodatne vzvode za nagrajevanje svojih uspešnih zaposlenih, ki so ključni za razvoj podjetja. Teoretični izračuni pri posamezniku, ki uveljavlja samo splošno olajšavo, kažejo, da bi v posameznem letu glede na trenutno višino splošne olajšave, to je 3.500 evrov, dosegel več razbremenitev.
Več denarja pri ljudeh bo spodbudilo potrošnjo
Pojavljajo se razni očitki, med drugim tudi skrb, kako bo vlada nadomestila skoraj milijardo evrov prihodkov v proračunu, kar komentira državna sekretarka na ministrstvu za finance, Maja Hostnik Kolišek, ki pravi, da bo z višjo potrošnjo več davka na dodano vrednost, ob tem pa doda, da “najnovejši makroekonomski kazalci kažejo na to, da izpad dohodnine ne bo tak, kot je bil predviden v lanskem letu, ampak bi pomenil okrog 150 milijonov v letu 2022 in po 130 milijonov v nadaljnjih letih, na to pa bo vplivala samo povišana stopnja splošne olajšave”. O tem dvomi predsednik sindikata Pergam, Jakob Počivavšek, ki pravi, da gre za demagogijo, da tej “matematiki” ne verjame, ravno nasprotno, prepričan je, da bo izpad iz proračuna izredno velik in da bo zaradi luknje v proračunu potrebno poiskati neko nadomestilo, “nismo proti davčni reformi, vendar bi morala biti celovita, pa ni”.
Treba je poiskati alternativo za morebitni izpad, že zdaj je luknja velika
Kot večji problem od dohodnine Počivavšek izpostavi prispevke za socialno varnost, nakar doda OECD-jev predlog, da se obremenitev s prispevki usmeri v dohodnino, obratno od predloga vlade. S tem bi bilo veliko manevrskega prostora na davku na kapital, kjer smo manj obremenjeni kot evropske države in tukaj bi bilo potrebno iskati alternativne vire, s katerimi bi uravnotežili morebiten izpad. Počivavšek izrazi skrb tudi nad tem, da bi novela zajela le ožji krog ljudi, Hostnikova pa zatrjuje, da je “dohodnina progresiven davek, kar pomeni, da zavezanci z višjimi dohodki plačujejo že danes več davka, kot ga plačujejo tisti z nižjimi dohodki”.
“Menimo, da bodo višji neto prejemki prebivalstva potem potencialno pozitivno vplivali na to, da bo naša gospodarska rast še vedno višja, kot bo moč evra, da bomo ta zaostanek napram bolj razvitih držav še vedno zmanjševali, se pa zavedamo, kaj to pomeni z vidika primanjkljaja,” pri tem se sklicuje na oceno fiskalnega sveta, za katere pravi, da so še vedno nizke, pri tem da ni upoštevanih pozitivnih učinkov na višji BDP. Počivavšek nato izrazi skrb nad tem, da se proračun počasi prazni in da bomo prišli v situacijo, ko bo potrebno za odhod na univerzo plačati, da bodo dražji vrtci in vse ostale zadeve, s katerimi smo sedaj preskrbljeni. Po mnenju Počivavška je razprava o legitimni porabi denarja države učinkovita in celo potrebna, vendar dvomi, da je v tem trenutku to primerno, “treba je pogledati delovanje vseh podsistemov in mislim, da bi morali funkcionirati bolje, ker ne nazadnje je to tisto, kar ustvarja boljše podjetniško okolje”.
Skrb za ogroženo socialno državo je odveč
Glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije, Bojan Ivanc dohodninsko reformo podpira, saj kljub temu, da ni idealna, po njegovem mnenju v tem trenutku prinaša neko razbremenitev dela, v tem pa vidi tudi ugodne učinke na makroekonomsko situacijo. Z njim se strinja tudi Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh, ki meni, je skrb za ogroženost socialne države odveč, saj “glede na to, da ljudje več zaslužijo potem tudi več prispevajo skozi DDV v državno blagajno.” Ob tem pove tudi, da OZS venomer opozarja tudi na visoke prispevke, je pa razbremenitev dela prvi korak v pravo smer.
“To, kar je rekel Počivavšek, niti sam ne verjame.” je komentiral Meh Počivavškovo odvečno skrb o ogroženosti socialne države.
Slovenija mora privabiti nove davkoplačevalce, ki bodo posledično prispevali v državni proračun
“Kar tukaj nihče ne izpostavlja tukaj je dejstvo, da moramo z novo davčno reformo tudi privabiti nove davkoplačevalce, saj več davkoplačevalcev pomeni več priliva v proračun,” je dejal generalni direktor Finančne uprave RS, mag. Ivan Simič, pri čemer se tudi on strinja, da se vsak izpad lahko nadomesti v naslednjih 4 letih, sklicuje pa se na leto 2021, ko je bilo kar za 2,9 milijarde več javnofinančnih prihodkov kot eno leto prej in po njegovem mnenju je nujno razmišljati o tem, kako bomo postali zanimivi za nove davkoplačevalce. S svojimi trditvami Simič razburi Počivavška, ki je prepričan, da ima posameznik celotni spekter zadev, ki jih trenutno uživa in financira z obdavčitvijo. Ko ga Simič prosi za obrazložitev za to, kaj je po njegovem mnenju povzročilo 100-milijonsko luknjo v proračunu, pa mu Počivavšek z razburjenjem odgovori: “Lejte tuki so, izredna uskladitev pokojnin, redna uskladitev pokojnin, dolgotrajna oskrba je 300 milijonov, tako, da ta lahko za 3 šteje če hočete”, Simič presenečeno odgovori: “Gre za ljudi, to je namen vsega.”
Bo po Tajnikarjevo res ostalo manj za javni sektor?
Ekonomist dr. Maks Tajnikar zakonu nasprotuje, saj meni, da ni nobenega razloga, da bi nižji davki pospešili gospodarsko rast, na dolgi rok se lahko kvečjemu zniža “reforma se nanaša na dohodninske davke, kar pomeni, da z bodo ljudje sicer dobili več ampak bo ostalo manj za javni sektor, oba skupaj pa tvorita gospodarsko rast”, poudari pa tudi, da tisto kar zares vpliva na stroške podjetij so pravzaprav prispevki in ne dohodninski davki, saj se dohodnina plača po tem, ko zaslužimo,” s tem pa zavrne tudi trditev vlade, ki pravi, da bi z reformo nižala stroške tudi podjetja.
“Iz prispevkov se plačuje zdravstvo, pa tudi pokojnine”, je povedal Tajnikar , ki opozarja na tri možne scenarije ob sprejetju novele in sicer krčenje javnega sektorja, zadolževanje države ali pa da šolstvo v prihodnosti zasebno. Trditev Tajnikarja o prispevkih komentira tudi Simič, ki se s tem ne strinja, saj trdi, da nižji prispevki, prinašajo tudi nižje pravice, poiskati je treba drugo alternativo, “vsak bi moral okusit kako je biti podjetnik, kako je denar zaslužit sam, da se boriš, ne pa kar tako govoriti, da vsi tisti, ki so bogati, nič ne prispevajo za davke in prispevke“. Ivanc doda svoj pogled na dohodkovne razlike v Sloveniji, ki naj bi bile čedalje večje kljub podatkom, da to ne drži pri čemer pove, da je “stopnja revščine ena najnižjih, stopnja revščine zaposlenih oseb pa je nižja v Evropi zgolj še na Češkem, ni pomembna višina plač, pomembno, kaj si s tem denarjem lahko kupimo“. Ivanc prizna, da je v Sloveniji za socialno varnost dobro preskrbljeno, so pa neto zneski zelo nizki.
Na referendumu bodo ljudje lahko sami odločali o tem ali želijo višje neto plače ali ne in kljub temu, da se to vprašanje marsikomu ne zdi smiselno, so še vedno tisti, ki dvomijo o koristnosti omenjene novele, sploh opozicija, ki po besedah ekonomista Mateja Lahovnika meni, da “država bolj ve, kako zapraviti denar, kot ljudje, ki ga zaslužijo”.
