Piše: Anamarija Novak
Ustavno sodišče je prejšnji četrtek na upravni seji za naslednjega predsednika ustavnega sodišča izvolilo dosedanjega podpredsednika Roka Čeferina. Funkcijo bo nastopil 16. decembra, saj takrat aktualnemu predsedniku Mateju Accettu poteče triletni mandat.
Predsednika ustavnega sodišča izvolijo ustavni sodniki izmed sebe za dobo treh let. Glasovanje je tajno, za izvolitev je potrebna večina glasov vseh ustavnih sodnikov, volitve pa morajo biti opravljene pred iztekom mandata prejšnjega predsednika. Z izvolitvijo Čeferina na vrh ustavnega sodišča je najmočnejša pravniška dinastija Čeferin dobila še eno pomembno institucijo – Ustavno sodišče Republike Slovenije.
Navzkrižje interesov
Rok Čeferin, brat šefa Uefe in znanega odvetnika Aleksandra Čeferina, je znan po tem, da ga je Peter Gregorčič prijavil na KPK zaradi navzkrižja interesov, KPK pa ni ugotovila ničesar. Kot je spomladi letos opozoril Gregorčič, je Čeferin kršil določila zakona o integriteti in preprečevanju korupcije o izogibanju nasprotju interesov, s tem ko je v zadevi, ki jo je predlagal državni svet, postal sodnik poročevalec, kar pomeni, da je usmerjal in vodil zadevo. »Čeferin torej kot sodnik poročevalec odloča o združitvi zahteve državnega sveta z zadevo, v kateri zaradi nasprotja interesa sploh ne sme soditi,« je zatrdil Gregorčič v utemeljitvi prijave. »Gre torej za nedvomen obstoj okoliščin nasprotja interesov,« je dejal. KPK je namreč ugotovila, da je Čeferin 19. aprila podal predlog za izločitev v zadevi, ki jo je ustavno sodišče na zahtevo DS vodilo glede presoje ustavnosti novele zakona o RTVS, saj je bil že izločen iz druge zadeve, ki se nanaša na isti zakon. Predlog za izločitev je bil 25. aprila uvrščen na sklic naslednje seje ustavnega sodišča. Ta je bila 9. maja, ko je ustavno sodišče odločilo, da se sodnik izloči pri obravnavanju in odločanju v tej zadevi, so pojasnili na KPK. V primerih okoliščin nasprotja interesov ustavnih sodnikov ne veljajo določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, za uresničevanje katerega je pristojna KPK. Izločanje ustavnih sodnikov namreč ureja zakon o ustavnem sodišču in podrobneje poslovnik ustavnega sodišča, določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pa v skladu s 3. odstavkom veljajo le, če drug zakon vprašanj o nasprotju interesov ne ureja drugače, so dodali. Zato se je KPK pred kratkim razglasila za nepristojno, da odloča o Čeferinovem primeru.
Madež na ustavnem sodišču
Spomnimo tudi na primer iz leta 2021. Odvetniška pisarna Čeferin je namreč takrat javno objavila, da je ustanovila pravno mrežo, ki je pro bono (brezplačno) zastopala vse, ki so dobili globe zaradi kršenja odlokov Janševe vlade za omejevanje epidemije covida-19, kar je v praksi Odvetniška pisarna Čeferin tudi počela. Rok Čeferin pa je kot ustavni sodnik hkrati razsodil, da so bili ti ukrepi Janševe vlade za omejevanje epidemije protiustavni. Odvetniška pisarna Čeferin je od države posledično tako lahko dobila povrnjene vse odvetniške stroške, ki jih je imela z zastopanjem ljudi v postopkih zaradi glob oziroma kazni zaradi kršenja odlokov. Takrat smo opozarjali, da je bila tudi v tem primeru nesporno podana vsaj objektivna pristranost in bi se ustavni sodnik Čeferin moral izločiti iz odločanja v predmetni zadevi.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
