Piše: mag. Tadej Ian, politolog, družboslovec in publicist
Prevladuje mnenje, da je temeljna razlika med Zahodno in Islamsko civilizacijo pogojena z religijo. A to v bistvu ne drži. Temeljna razlika je v vrednosti, ki jo človeškemu življenju pripisujejo v obeh civilizacijah. Zahod je torej najuspešnejša civilizacija predvsem zato, ker se zaveda velike vrednosti posameznega človeka.
Na Zahodu se velike vrednosti človeškega življenja v celoti zavedamo šele v zadnjem času. In prav v tem času je zahodna civilizacija stopala po poti do tedaj nepojmljivega napredka na vseh področjih življenja in ne le na področju tehnologije. Zahodnjaki so spoznali, da je vrednost človeškega življenja velika, saj so prav sposobni in iznajdljivi posamezniki gonilo napredka v obliki izumov in inovacij, s katerimi izboljšajo življenje sebi in posledično celotni družbi. Kljub temu Zahod na začetku navzven, v odnosu do drugih civilizacij torej, ni bil pretirano dominanten, ker je ogromno civilizacijske energije steklo v medsebojne vojne konkurenčnih evropskih držav. Toda prav kombinacija vojn in vojaške tehnologije je voditelje evropskih držav dokončno prisilila, da so se začeli ukvarjati z varovanjem lastnih vojakov, ker so zaradi napredujoče vojaške tehnologije, ki je terjala vse več življenj, v 19. stoletju ugotovili, da je treba življenje vojaka varovati in ranjence zdraviti, sicer bo človeške vojaške sile zmanjkalo. To je bil zadnji pomembni mejnik zahodnega razumevanja vrednosti človeškega življenja, medtem ko je bil pojav humanizma, kulturno-idejne smeri, ki je v središče postavila človeka namesto boga, prvi tak mejnik na Zahodu.
Srednjeveška raven islamske civilizacije
V srednjem veku je bilo na Zahodu drugače, saj v središču civilizacijskega univerzuma zahodne civilizacije ni bil človek, marveč bog oz. tedanja človeška predstava, kakšen naj bi bog bil in kaj naj bi od ljudi pričakoval. V srednjeveški zahodni civilizaciji je imelo človeško življenje majhno vrednost, kajti tuzemska eksistenca naj bi bila v skladu s tedaj vsesplošno dominantno srednjeveško krščansko filozofijo relativno nepomembna, saj naj bi bil glavni cilj človeka na tem svetu, da si v posmrtnem življenju zasluži nebesa.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
