Piše: Vida Kocjan
Državni zbor je sprejel obsežen interventni razvojni zakon, ki prinaša nižje davke, razbremenitve za podjetja, spremembe v zdravstvu ter novosti pri upokojevanju. Zakon je nujen za razvojni preobrat za konkurenčnejšo Slovenijo, sindikati in leva politika pa so že sprožili referendumsko ofenzivo. Pri vsem tem se odpira tudi vprašanje dvojnih meril: podobne posege v zakonodajo je leva politika leta 2022 podpirala brez večjih pomislekov.
Državni zbor je 11. maja sprejel zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS). Zakon so pripravile stranke NSi, SLS, Fokus Marka Lotriča in Demokrati, podprli pa so ga še v SDS in Resni.ci. Sprejet je bil s 47 glasovi za in 35 proti. V odhajajočih vladnih strankah (Svoboda, SD in Levica) so takoj planili, na pomoč so jim priskočili provladni sindikati in del levičarskih nevladnih organizaciji. Še posebej so se izpostavili sindikati – zakon so poimenovali kot »zakon za razkroj Slovenije«. Takoj so začeli zbirati podpise za naknadni zakonodajni referendum.
Zakon je omnibus, ki v enem samem pravnem aktu hkrati spreminja ali ureja več različnih zakonov oziroma področij, v konkretnem primeru posega v deset različnih zakonov. Predlagatelji ga predstavljajo kot nujen paket za razbremenitev gospodarstva, spodbujanje razvoja in pripravo na prihodnje izzive. Nasprotniki pa opozarjajo na enostransko sprejemanje in tveganja za javne finance. Kot kaže, jih najbolj motijo določila glede upokojevanja in delno zdravstva, nadalje pa tudi nižji davki, saj jih skrbi, kako bo država financirala (njihove) izbrance. Na varčevanje in vitkejšo državo seveda ne pomislijo.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
