20 C
Ljubljana
nedelja, 24 maja, 2026

(PREJELI SMO) Dr. Anton Stres: Ne odrinimo vernosti iz javnega življenja

Piše: Tamara Lubarda

V spomladanski šoli Nove univerze 2025 je imel ddr. Anton Stres poučno predavanje, iz katerega smo udeleženci razbrali, kar ne more zastarati:

VERSKA SVOBODA je ena izmed zvrsti svobode mišljenja – izražanja. Kot lakmusov papir, preizkusni kamen, na katerem se vidi, koliko je v vsaki družbi sploh upoštevanja človekovih pravic, duhovnosti. Oziroma. če /kadar/ ali ko to oblast spoštuje. Tedaj /takrat spoštuje ljudi. Z zahtevami po pluralizmu in toleranci.

LOČEVANJE MED NEGATIVNO IN POZITIVNO VERSKO SVOBODO:
NEGATIVNA: Smeš biti ateist ali katoličan. »Lahko si tudi nič.« Z odsotnostjo vsake prisile, nihče ne sme trpeti prisile.

POZITIVNA pomeni OMOGOČANJE MOŽNOSTI, tega. kar država omogoči. Če si to želim, da se versko življenje omogoči. Država mi pride naproti, in mi ta interes omogoči. Temeljne dimenzije človeškega življenja.

Če, oziroma kadar prideta ti dve: – negativna in pozitivna + (verska svoboda) v konflikt, primer:

Ustavno sodišče RS se leta 2001 izreče za negativno svobodo v škodo pozitivne. Leta 2008 pa je reklo da to ni res, da bi imela negativna verska svoboda vedno prednost pred pozitivno če bi to veljalo absolutno. Pridemo do absurdnih stvari, zato pa strpnost.

Zasl. Profesor in hkrati Msgr. Ddr. Anton Stres: »Saj, če se hoče se marsikaj naredi, (kar je:) samo vprašanje hotenja in smiselnosti.«

Zakon o verski svobodi/ZVS 2007 SPREJET: 2. 2. Ampak, Državni svet je vložil pritožbo na Ustavno sodišče. Čeprav legitimni interes ki mu mora država priti naproti. Po Ustavnem Sodišču leta 2010 se je ZVS šele 5. junija ubranilo.

  1. Člen Ustave RS: Svoboda vesti in vere v štirih dimenzijah.

Verske skupnosti so obče koristne organizacije.

  1. Člen slovenske ustave je o ločenosti države in verskih skupnosti, pri čemer se ne bi smelo pohoditi 41. člena.

DRŽAVA IN CERKEV STA NEODVISNI IN SAMOSTOJNI IN SODELUJETA V MEDNARODNEM SPORAZUMU KI JE NAD USTAVO. Mednarodni dogovor je bolj v skladu z demokratičnim principom.

KONKORDAT JE TAKO IZČRPEN DOKUMENT, DA SO S TEM VPRAŠANJA.DOREČENA.

SKLENJEN PA JE BIL SPORAZUM MED SVETIM SEDEŽEM IN SLOVENIJO.

Nato imamo oziroma so tudi mednarodni dogovori. O pravu, ekonomiji in financah, o šolstvu, okoljski problematiki, pastoralni oskrbi Katoličanov.

KATOLIŠKA CERKEV (APOSTOLSKI SEDEŽ) IMA STATUS SUBJEKTA MEDNARODNEGA PRAVA (PLUS MALTEŠKI VITEŠKI RED), ZATO LAHKO SKLEPA MEDNARODNE POGODBE.

V Sloveniji je vsaj 2900 Cerkva. Pri čemer ima Katoliška Cerkev veliko odgovornost za kulturno dediščino.

Kriterij za versko skupnost je najmanj deset njenih članov in vseh verskih skupnosti je v Sloveniji šestinšestdeset. (do XII. 2024)

Kot pravna oseba verska skupnost ni enakovreden dejavnik v javnem in zasebnem življenju. Pri nas, v Sloveniji, se je do 4. 12. 2024 registriralo 66 verskih skupnosti.

S sedmim členom Ustave Republike Slovenije so verske organizacije enakopravne, kajti po slovenski ustavi je njihovo delovanje svobodno.

IZJAVE Z UGOTOVITVAMI ZASLUŽNEGA PROFESORJA MSGR. DR. ANTONA STRESA:

V KOMUNIZMU: “Vera je svobodna, ampak ne sme nastopati oziroma biti prisotna v javnosti.”

Z 39. členom Ustave: Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora, javnega nastopanja.

LAIČNOST nas pravzaprav nič ne moti, pomeni, pravzaprav enako kot ločitev.

Moderna država je versko nevtralna in država je nevtralna do vsakega nazora.”

“LAICIZEM JE VERSKO NESTRPEN – KER JE PRIVILEGIRANJE ATEIZMA.”

NAPRAM SEKULARIZACIJI: ODLOČITEV ZA VEROVANJE JE GLAVNA IZBIRA LJUDI.

V čem pa je bistvo sekularizacije? Dr. A. Stres: ” V tem, da se verski razlogi ne upoštevajo.”

V prvem st. po Kr./1. stoletju po Kristusu so cesarja imeli za skoraj kot Boga.

V Rimskem imperiju pa se je Cezarja ‘častilo’ po Božje.

POGANSTVO: V Rimskem imperiju, v Atenskem svetu.

Do praga novega veka: religije, ki so nezdružljive s krščansko.

Cerkvena in ali pa politična oblast sta pojava v srednjem veku.

Razsvetljenci 18. st. so bili nazorsko uperjeni proti krščanstvu.

Nista pa bila proti Bogu, npr., J. J. Rousseau,  M. Robespierre.

TOLERANČNA SO PISMA JOHNA LOCKA v 18. stoletju.

»Francoska revolucija je pridno sekala glave Kristjanom.«

“Po tej Bog obstaja, ni pa da nesmrtne religije. 1791 to sprejme tudi skupščina.”

TEOKRACIJA: druge vere so potisnjene v zasebnost, največkrat so preganjane.

CEZAROPAPIZEM, ki ga imajo Vzhodne Cerkve, v državah: Rusiji, Grčiji, Srbiji.

“V patriarhatu pa pripadnost naroda enačijo s pripadnostjo veri.”

Cerkev zagotavlja integralno versko svobodo. Cerkev – ‘kot pravna oseba’ – pri nas ni enakovreden dejavnik v javnem in zasebnem življenju.

Ddr. Anton Stres: »Z LOČITIVIJO (Cerkve od države) – CERKEV – NAPRAM DRŽAVA JE NEPOTREBNA DIKCIJA. A je podlaga za to v čemer podlaga nesporazumov.”

“TO PA NE SME BITI IZGOVOR ZA IZRINJANJE VERNOSTI IZ JAVNEGA ŽIVLJENJA

»TOTALITARIZEM skuša zvezati človeku ne samo roke in srce, temveč, tudi razmišljanje.«

Georg W. Friedrich Hegel je prvi teoretik civilne družbe.

vmesna telesa

Posameznik – civilna družba – Država.

(Tudi Cerkve spadajo v civilno družbo.)

Zasl. profesor FPE KI iz predavanja na Novi univerzi: Verska svoboda ima štiri dimenzije. INDIVIDUALNO (sam si izberem vero) IN KOLEKTIVNO (v verskih organizacijah poteka vera in se jim prizna oseba po civilnem pravu). ZASEBNO: se svobodno ravnam po svoji veri. JAVNO: osebne vernosti ni treba skrivati.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine