V novi številki revije Demokracija smo pod drobnogled vzeli kandidatke in kandidate, ki se potegujejo za funkcijo predsednika republike, pri čemer ugotavljamo, da je čas, da to mesto zasede demokrat in ne predstavnica globoke države. Píšemo o škandaloznih potezah Golobove levičarske vlade, ki se proti draginji bori z zviševanjem cen, in nepravilnostih v Državni volilni komisiji, zaradi katerih bi moral njen direktor Dušan Vučko nemudoma odstopiti. Objavljamo veliki intervju s kardinalom dr. Francem Rodetom, ki pravi, da ga je Milan Kučan razočaral. Z Demokracíjo bóste védeli vèč!
Tekma za predsednika države se še ni niti dobro začela, pa so glavni favoriti že znani. Poznavalcem slovenskih specifičnih razmer je že jasno, da se bodo za drugi krog potegovali Anže Logar, Nataša Pirc Musar in Marta Kos. Nina Krajnik in Ljudmila Novak, ki kandidature uradno še ni razglasila, bosta upali na drugi krog, ki pa se zdi rezerviran za prve tri kandidate.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Škandalozne poteze Golobove levičarske vlade
Prerazporejanje evropskih sredstev za nevladnike na Metelkovi, spremembe, usmeritve globoke države policiji kot v letih pred 1990, onemogočanje razvoja JV Slovenije, ene najuspešnejših slovenskih regij, draginja in inflacija, ki jo Golobovi s svojimi »ukrepi« še povečujejo, in davki. To je bilanca dela vlade Roberta Goloba poleg kadrovskih čistk in kadrovskega cunamija v prvih tednih vladanja.
Epilog zadeve Patria: Janša nedolžen!
Predsednik SDS Janez Janša je 28. junija na Twitterju objavil sklep ustavnega sodišča, s katerim je to zavrglo njegovo pritožbo na sklep o zastaranju zadeve Patria, ker »pritožnik ni izkazal pravnega interesa«. Zastaranje ima enake pravne učinke kot oprostilna sodba, zato Janša neizpodbojno velja za nedolžnega. V sklepu ustavnega sodišča tako lahko beremo: »Iz 31. člena Ustave izhaja, da ima pravnomočen sklep o ustavitvi postopka zaradi zastaranja z vidika zagotavljanja domneve nedolžnosti iz 27. člena Ustave enake pravne učinke kot oprostilna sodba.
Podana zahteva za odstop direktorja DVK
Konec junija je član Državne volilne komisije (DVK) Drago Zadergal predsedniku te komisije Petru Golobu poslal predlog razrešitve direktorja službe DVK Dušana Vučka. Med razlogi je navedel Vučkovo nevestno in nepravilno delo ter malomarno opravljanje dolžnosti direktorja. Izpostavil je še izračun, po katerem bi sedeže skoraj dodelili šestim napačnim poslanskim kandidatom. Pri izvedbi volitev poslancev je bilo letos več težav, od nepravilnega izračuna za šest poslancev do zamude in napake pri tiskanju glasovnic in njihovem pošiljanju v tujino ter Vučkovemu preseganju pristojnosti, katere liste kandidirajo s podpisi najmanj treh poslancev.
Intervjuja: dr. Franc Rode in Luka Simonič
Z nekdanjim ljubljanskim nadškofom, kardinalom prof. dr. Francem Rodetom, smo se za potrebe oddaje Beremo na televiziji Nova24TV pogovarjali v Domu sv. Jožefa v Celju. Pogovor je potekal o njegovi zanimivi in obsežni knjigi, ki nosi naslov Vse je dar s podnaslovom Spomini. Predstavil nam je svojo prehojeno pot, kakšno je njegovo stališče do Cerkve na Slovenskem in nove vlade. Pogovarjali smo se tudi z Luko Simoničem, ki je pred nedavnim postal predsednik Podravske regijske koordinacije SDS. Ta združuje kar 15 lokalnih odborov stranke in bo odigrala pomembno vlogo na bližajočih se lokalnih volitvah. V mesecu maju pa je Luka postal tudi podpredsednik SDM na državni ravni.
V begunskem taborišču so jih Angleži sovražili in stradali
V knjigi spominov Še en čudež, pred nekaj meseci jo je v samozaložbi izdal Lojze Babnik iz Ljubljane, so objavljeni spomini Antona Babnika (1920–2016). Poleg medvojnega dogajanja je podrobno opisal tudi življenje v begunskih taboriščih v Avstriji, kjer so jih Angleži s stradanjem hoteli prisiliti, da se vrnejo v Brozov in Kardeljev komunistični raj. Aprila 1947 je Anton Babnik začel delati v britanski letalski bazi v Zeltwegu, kjer so razgrajevali letala. Begunci so imeli malo pravic, nanje so pritiskali tako Britanci kot domača policija.
Ali se v Evropi postavlja nova »železna zavesa«?
Vrh Severnoatlantskega zavezništva se je v Španiji sešel z namenom načrtovanja nadaljnjega odziva na situacijo v Ukrajini. Veliko pozornosti je tam užival tudi turški predsednik Erdogan, ki blokira vstop v zvezo Švedom in Fincem. Litva pa se medtem sooča s pritiski z vseh strani. V Madridu je prejšnji teden potekalo srečanje vrha zveze Nato, na katerem so se predvsem osredotočali na to, kako se bodo odzivali na vojno v Ukrajini. Glavni sklep dogodka je odločitev, da bo Nato izdatno povečal število enot za takojšnji odziv in posledično tudi svoj vpliv v vzhodnoevropski regiji, kar po mnenju nekaterih pomeni novodobno »železno zaveso«.
Migrantski zločini v Skandinaviji naraščajo
Na Švedskem kriminalne tolpe, katerih število se veča, tvorijo skoraj izključno migranti. Zaradi razlik prihaja do prostovoljne segregacije med migranti in domačini. Levičarji kljub temu še vedno zagovarjajo progresivne ideologije in multikulturo. Danes postaja vse bolj očitno, da globalistični načrt ustvarjanja multikulturnih družb ne poteka tako gladko, kot bi si želeli njegovi arhitekti. Namesto da bi se prilagodili zahodnim družbam in sprejeli njihove liberalne vrednote, se migranti, ki jih v Evropo uvažajo levičarji kot potencialne nove volivce in poslovneži kot poceni delovno silo, trdovratno oklepajo svojih verskih in kulturnih prepričanj in navad.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
