Piše: Vida Kocjan
Računsko sodišče je v reviziji lanskega proračuna revidiralo splošni del proračuna, to je pravilnost priprave izkazov, pa tudi pravilnost izvrševanja proračuna, to je pravilnost izvrševanja odhodkov, je ob predstavitvi revizijskega poročila prejšnji teden pojasnila predsednica računskega sodišča Jana Ahčin. Revizorji so izrekli mnenje s pridržkom.
Ugotovili so številne nepravilnosti, povezane z izplačevanjem iz splošne proračunske rezervacije, izpeljavo zakona o javnih naročilih in nepravilnosti, vezane na izplačevanje plač. Potrdile so se tudi nepravilnosti, o katerih je bilo v tem letu največ slišati.
Sodna stavba, nakup nezakonit, Asta Vrečko
V javnosti najbolj odmevajo ugotovitve računskega sodišča glede nakupa sodne stavbe na Litijski in nakupa 13.000 računalnikov ministrstva za digitalno preobrazbo, pa tudi samovoljno izplačilo dobrih 8.300 evrov nagrade Svetlani Makarovič, kar si je privoščila Asta Vrečko, ministrica za kulturo (Levica).
O nakupu stavbe na Litijski
Glede nakupa stavbe na Litijski je Ahčinova ob ugotovitvah državnih revizorjev izpostavila, da so v tem primeru na ministrstvu za pravosodje, ko ga je vodila Dominika Švarc Pipan (SD), pripravili projekt, ki ga ne bi smeli izpeljati na način, kot so ga. Niso spoštovali niti rokov, določenih v predpisih o izvrševanju proračuna.
Tako je bilo 6,5 milijona evrov od skupaj skoraj 7,7 milijona evrov, kolikor jih je vlada zagotovila za nakup stavbe, zagotovljenih s prerazporeditvijo sredstev iz splošne proračunske rezerve, čeprav za takšno prerazporeditev ni bilo podlage, saj v navedenem primeru ni šlo za namen, ki ga pri pripravi proračuna ne bi bilo mogoče načrtovati. Odgovorna za to, poleg predvsem Švarc Pipanove, sta tudi Robert Golob, predsednik vlade, in Klemen Boštjančič, minister za finance, ki pa se je zdaj skril. Izjav pred kamerami o tem ne daje.
Ahčinova je opozorila, da so roki za izplačila iz splošne proračunske rezerve glede izvrševanja proračuna določeni z namenom omejitev tveganja in nikakor ni mogoče trditi, da so instrukcijski, kakor je to v odzivu zapisalo ministrstvo za finance. Roki so zapisani in so zavezujoči, je pa res, da ne prinašajo sankcij, je dejala Ahčinova.
Izpostavila je, da je pri tem »izvirni greh« zagotovo na ministrstvu za pravosodje, ki bi lahko ta posel načrtovalo z rebalansom proračuna. Prav tako ministrstvo ni pripravilo analize ponudb, investicijska dokumentacija pa je bila pripravljena nepopolno in nepravilno, je opozorila.
Računalniki kupljeni brez pravne podlage
Glede nakupa računalnikov ministrstva za digitalno preobrazbo pod vodstvom Emilije Stojmenove Duh (Gibanje Svoboda), ki je računalnike po ugotovitvah sodišča nabavilo, čeprav ni vedelo, kako in komu jih bo razdelilo, je Ahčinova izpostavila, da je ministrstvo računalnike kupilo na podlagi dogovarjanja, brez ustrezne pravne podlage. Upravičence do opreme je po njenem mnenju še posebno pomembno poznati pri nakupu blaga, ki lahko zastara, pri računalnikih torej. Ahčinova se je pri tem še vprašala, kakšna bo uporabna vrednost računalnikov, ko jih bodo razdelili.
Tudi če je oprema namenjena socialno najšibkejšim, to ne upraviči neupravičene porabe proračunskega denarja. »To so javna sredstva, ki jih je treba obravnavati z vso dolžno skrbnostjo,« je poudarila. »Če želiš biti dober gospodar doma, moraš ravnati tako kot doma. Ali bi doma to kupil in imel na zalogi leto, morda še kaj več, ne da bi vedel, zakaj si to kupil? Govorimo o petih milijonih evrov, kar ni majhen denar. To je velik denar za nakup nekih računalnikov, za katere ne veš, kje bodo končali svojo pot,« je dejala Ahčinova.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
