Piše: G. B.
V novi številki Demokracije si lahko preberete obširno reportažo o zgodovinskem dosežku Borisa Tomašiča ter Nova24TV, ki se odslej ponaša z lastništvom svetovnega rekorda najdaljše maratonske pogovorne televizijske oddaje. Pišemo o nesramno veliki zapravljivi ihti premierja Roberta Goloba, ki je samo v mesecu dni za letalske prevoze potrošil več denarja kot prejšnji premier Janez Janša v vsem svojem mandatu, ob tem pa poplavljena območja še vedno čakajo na obljubljena sredstva. Pišemo tudi o srhljivem dogajanju na RTV Slovenija, kjer se dogajajo politične čistke, zgodba pa vse bolj postaja podobna tistim iz Orwellovih romanov – pri tem pa predvsem izstopa v. d. urednika informativnega programa TVS Polona Fijavž, ki je že kot dopisnica iz Berlina delovala kot politična aktivistka, saj je ves čas poročala v prid nemškim socialistov, tudi skrajnežem iz stranke Die Linke.
Televizijski voditelj Boris Tomašič je nosilec svetovnega rekorda za najdaljšo televizijsko pogovorno oddajo v zgodovini. Rekord je bil dosežen na televiziji Nova24TV v sredo, 27. 9. 2023, ob 18. uri in 18 minut. V najdaljši oddaji je sodelovalo kar 70 gostov. Uredništvo Demokracije mu za izjemen uspeh iskreno čestita. Ura je kazala 19.22, ko je prejšnjo sredo v studio televizije Nova24TV stopila uradna predstavnica/razsodnica Guinnessovih svetovnih rekordov, ki je Borisu podelila plaketo. S tem je uradno potrdila njegov uspeh. »Da bi podrli ta rekord, ste morali voditi oddajo minimalno 72 ur in 18 minut. Nova24TV in Boris, čestitke, ste novi nosilec Guinnessovega svetovnega rekorda. Čestitke, ste uradno neverjetni,« je dejala. Tomašič pa je po dobrih treh dneh vodenja, ganjen od uspeha, dejal: »Spoštovane gledalke, spoštovani gledalci, dragi davkoplačevalci, 73 ur, 23 minut in 21 sekund smo zdržali. Dosegli smo svetovni Guinnessov rekord, uradno potrjen. S tem trenutkom sem nehal voditi najdaljšo televizijsko pogovorno oddajo in vse, kar še lahko rečem, je, hvala vsem, ki ste pomagali, posebna hvala pa najboljši ekipi na svetu.« – »Mislim, da smo in bomo ponesli ime Slovenije v svet. Dokazali smo, da za nas ni ovir,« je še dejal v nagovoru ob izjemnem uspehu. Spomnil pa je tudi na začetke medija Nova24TV leta 2016, ko je bil njihov prvi studijski prostor pisarna, oddaje pa so bile polne tehničnih težav. Kljub številnim izzivom in skeptičnim napovedim so vztrajali in dosegli nekaj izjemnega.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi številki Demokracije še preberite:
Golobovo razsipništvo pri letalskih poletih
Kabinet nekdanjega predsednika vlade Janeza Janše je v več kot dveh letih in v času, ko je vodil Svet EU, za najem letal pri zasebni družbi porabil vsega 38.700 evrov. Robert Golob pa si je očitno omislil potovanja samo z letali zasebnih letalskih družb in za to že v nekaj mesecih porabil neverjetnih 140.690 evrov ali skoraj štirikrat več. Iz podatkov o plačilih je razvidno, da so cene letalskih prevozov, ki jih kabinet plačuje z davkoplačevalskim denarjem, poskočile v nebo. Golobu pa smo davkoplačevalci plačali tudi let z dopusta. Ne more biti naključje, da je kabinet predsednika vlade 22. maja letos objavil javno naročilo za najem poslovnega letala s posadko za obdobje 24 mesecev z okvirno ceno 120 tisoč evrov. Prijavili sta se dve podjetji. V pogodbah je posebno poglavje namenjeno varstvu osebnih podatkov, kar pomeni, da podatkov o letih podjetji ne smeta razkrivati. Skrbnica pogodbe je Petra Škofic, vodja Golobovega kabineta.
Srhljivka na RTVS, ki presega celo Orwellove romane
Čistke na RTV Slovenija se nadaljujejo, še preden je bilo sploh izvedeno imenovanje rednih urednikov. Po imenovanju nove uprave RTV pod vodstvom Zvezdana Martiča so stekle priprave na imenovanje direktorja TVS in nacionalnega radia, pri čemer so najprej nastavili v. d. direktorja TV Andraža Pöschla, ki je doslej vodil uredništvo za kulturo na nacionalni televiziji. A glavna tarča je bil informativni program. Očitno se »izštevanka«, ki jo je še pred nedavnim recitiral član uprave Simon Kardum na eni od sej Sveta RTV Slovenija, uresničuje. 19. septembra je odstopila – očitno po hudih pritiskih – urednica informativnega programa TVS Jadranka Rebernik. Martičeva uprava je namreč po pozivu članov sveta delavcev zavoda – tistih torej, ki jih je po dikciji Marcela Stefančiča »jebeno več« – kakšen teden pred tem začela preverjali, ali odgovorna urednica programa izpolnjuje svoje zadolžitve. Rebernikova je bila imenovana leta 2021, potem ko je odstopila Manica Janežič Ambrožič. No, z novo upravo je nekdaj stavkajoči del zaposlenih na RTV očitno dobil krila, še zlasti člani aktiva novinarjev (ki so seveda del režimskega Društva novinarjev Slovenije), ki so ves čas poudarjali, da je (bilo) stanje pod prejšnjim vodstvom nevzdržno predvsem zaradi menda nekompetentnega vodenja. Hkrati so upravo pozvali, naj razišče in odgovori, ali informativni program 1. programa TVS še deluje tako, da lahko opravlja svoje zakonske in statutarne dolžnosti, in ali te naloge opravlja tudi odgovorna urednica programa Jadranka Rebernik.
Golobovo govorjenje v prazno! Kje je denar za poplavljena območja?
Na dan, ko je bilo v pomembnem delu države najhujše, ko so hiše, vasi in mesta v Savinjsko-šaleški regiji, na Koroškem, v delu Gorenjske in osrednje Slovenije, na Celjskem in delno v Posavju zalivale meteorne vode, hudourniki in plazovi pa so odnašali hiše in druge nepremičnine, je Robert Golob, predsednik vlade, govoril: »Nikomur ne koristi pomoč čez tedne ali mesece. Pomoč bo zagotovljena takoj.« V ujmi je bilo popolnoma uničenih okoli 400 hiš. Golob je nato na srečanju z župani domnevno preverjal, kako ljudem zagotoviti nove domove. Dejal je, da ima država dovolj sredstev za intervencijske ukrepe po ujmah. V zanosu je občinam začel obljubljati obnovo škode. Tisti pa, ki so izgubili nepremičnine, bodo prejeli pomoč v obliki nadomestne gradnje. Bil je zelo konkreten in je dejal, da bodo občine zagotovile zemljišča in ga na stroške države opremile. Na njih bodo zgrajene nadomestne gradnje, večinoma v obliki montažnih objektov slovenskih proizvajalcev. Objekti bodo tipski in postavljeni po vsej Sloveniji. »Postavitev teh objektov naj bi trajala nekaj mesecev,« je Golob govoril v prvih dneh po povodnji. Zelo hitro pa se je izkazalo, da je šlo samo za »Golobov zanos« ali z drugimi besedami za »Golobovo nabiranje političnih točk«.
Intervjuja: Bojan Kekec in Andrej Poglajen
»Bilo je ogromno obljub in zelo malo narejenega. Zadeva, ki je to vlado postavila mogoče bolj pred dejstvo, so bile naravne nesreče, ki so se zgodile. Informacije, da ljudje niso dobili še nobenega denarja, so skrb zbujajoče,« je v intervjuju za Demokracijo povedal državni svetnik Bojan Kekec, ki je komentiral tudi perečo romsko problematiko na Dolenjskem. Prvo leto mandata sedanje sestave Državnega sveta RS sicer ocenjuje pozitivno in ostaja optimist. Početje vlade kritično ocenjuje tudi najmlajši poslanec državnega zbora 23-letni Andrej Poglajen (SDS), ki je med drugim dejal: »Moram reči, da se je name in na druge predstavnike lokalne politične ravni obrnilo kar veliko prebivalcev celotne regije. Seveda večina od njih zahteva odgovore, kdaj in kako bodo pridobili sredstva za obnovo svojih domov. Na žalost moram tukaj izpostaviti veliko razočaranje, saj odgovorna ministrstva še do danes niso podala ustreznih pojasnil. Na strani vladne garniture smo tako lahko iz dneva v dan spremljali spreminjajoči se val različnih informacij, ki je med državljani ustvaril veliko zmedo.«
Migrantska kriza na obeh straneh Atlantika
Migracije močno ogrožajo celoten zahodni svet od Evrope do ZDA. Lampeduso preplavljajo migranti, nemška vlada medtem financira promigrantske NVO. Orbán ostro proti migrantski politiki Bruslja. Na drugi strani Atlantika migranti preplavili New York. Migrantska kriza na italijanskem otoku Lampedusa se stopnjuje. Rdeči križ je namreč ocenil, da je bilo v tretjem tednu septembra na otoku vsaj 10.000 novih migrantov. Gre večinoma za ljudi iz Severne pa tudi podsaharske Afrike in z Bližnjega vzhoda, na otok pa prihajajo predvsem z libijskih obal. Italijanski predsednici vlade Giorgii Meloni mnogi očitajo, da ne izpolnjuje svojih predvolilnih obljub, saj je kampanjo gradila na odločni protimigrantski retoriki. Sama Melonijeva pa je bila ogorčena, ko se je nemško zunanje ministrstvo odločilo, da nameni kar dva milijona evrov migrantoljubnim organizacijam in nevladnikom, ki so vpleteni v »humanitarno reševanje« migrantov v Sredozemlju. Poleg Italije je tudi Nemčija ena od držav, ki je preplavljena z migranti, zahvaljujoč politiki Angele Merkel, ki jo trenutna nemška koalicija socialistov in zelenih še bolj stopnjuje. Nemčija naj bi bila letos prejela že 224.000 prošenj za azil, kar je trikrat več kot Italija. Pri tem gre za migrante iz tretjega sveta in Evropi tujih korenin, saj ukrajinski begunci, ki dejansko bežijo pred vojno, niso všteti v te številke.
Nekateri v boj proti terorizmu, drugi v beg pred etnično čistko
Po enodnevni vojaški operaciji azerbajdžanskih obrambnih sil v Gorskem Karabahu, ki je armenske separatiste prisilila v kapitulacijo, se nadaljuje množični eksodus tamkajšnjih prebivalcev, ki bežijo v strahu pred etnocidom. Armenski premier Pašinjan medtem razvoj dogodkov pripisuje neučinkovitosti ruskih oblasti, kar poglablja razkol med Moskvo in Erevanom, ki se vse bolj približuje Washingtonu in drugim zahodnim zaveznicam. Gorski Karabah je bil po treh letih premirja, ki je bilo po ruski mediaciji leta 2020 vzpostavljeno med Erevanom in Bakujem, znova prizorišče oboroženih spopadov. Azerbajdžanske sile so namreč s hitro enodnevno operacijo prisilile etnične armenske separatiste v kapitulacijo in sprožile množični pobeg domačinov s spornega ozemlja. V strahu pred etničnim čiščenjem so namreč množice Armencev začele bežati proti mednarodno priznani armenski meji. A kljub paničnemu begu več deset tisoč prebivalcev Gorskega Karabaha, armenski premier Nikol Pašinjan pravi, da bi območje lahko zapustilo okoli 120 tisoč civilistov, so bile azerbajdžanske oblasti sproščene okoli dogajanja. Predsednik Ilham Alijev je celo javno pozval k integraciji etničnih Armencev in zagotovil varnost vsem svojim državljanom: »Ljudje, ki živijo na območju Karabaha, so ne glede na svojo narodnost državljani Azerbajdžana. Njihovo varnost, zaščito in pravice bo zagotavljala azerbajdžanska država.« A te besede, seveda tudi zaradi zgodovinskega ozadja, niso preprečile množičnega eksodusa, ki še vedno poteka. V Armenijo naj bi po mnenju Erevana prebegnilo že okoli petinšestdeset tisoč ljudi, kar je približno dve tretjini armenske etnične skupnosti v Gorskem Karabahu. V avtomobilih, avtobusih in drugih delujočih vozilih so po 24-urnem konfliktu, ki je terjal okoli štiristo smrtnih žrtev, begunci z malenkostnim premoženjem odšli proti meji.
V tedniku Demokracija lahko preberete številne analitične kolumne naših novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Vida Kocjan, Jože Biščak, Aleksander Rant, Vinko Gorenak, Štefan Šumah in Matevž Tomšič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
