Piše: P.J.
V novi številki revije Demokracija pišemo o škandalozno zgrešeni oceni rasti slovenskega bruto družbenega proizvoda v lanskem letu in s tem povezanimi posledicami. Razkrivamo, da je vladni center 114 brez vsakršnih resnih informacij. Pišemo tudi o tem, kaj se dogaja v ljubljanskem azilnem domu na Viču, ki je poln nezakonitih migrantov, in okoli njega. Bili smo na protestu upokojencev v Ljubljani. Objavljamo intervju s predsednikom Fiskalnega sveta dr. Davorinom Kračunom, ki opozarja na visoko javno porabo, kar bo negativno vplivalo za vzdržnost javnih financ.
Po popravku bruto domačega proizvoda (BDP), kakršnega v Sloveniji še ni bilo, so nas poučili, da se bistveno spreminjajo osnovna izhodišča za oblikovanje makroekonomskih in javnofinančnih politik. Vse skupaj se bo poznalo pri državnem proračunu, posledično najverjetneje tudi pri dodatnih davkih.
Prejšnji teden je Statistični urad RS (Surs) občutno spremenil podatek o višini in rasti BDP za leto 2022. Če je doslej veljalo, da je BDP v letu 2022 znašal 58.989 milijonov evrov, je ta po popravku Sursa zdaj 1.951 milijonov evrov nižji in znaša 57.038 milijonov evrov. Povedano drugače: neznano kam je izginilo skoraj 2000 milijonov (dve milijardi) evrov. Popravek BDP je v javnosti naletel na veliko začudenje. Kaj takega se v Sloveniji še ni zgodilo, so pa to poznali v Grčiji, preden je ta pred leti, v času ko je vlado vodila tamkajšnja levica, zašla v veliko dolžniško krizo. Nad tako velikim popravkom rasti BDP navzdol so začudenje izrazili tudi v Strateškem svetu za makroekonomska vprašanja in Fiskalnem svetu. Na družbenih omrežjih se je oglasil Janez Janša, predsednik prejšnje vlade, ter vlado, SURS in Banko Slovenije vprašal, kako je to mogoče in kakšen vpliv bo to imelo na proračunsko načrtovanje. Podobna vprašanja smo na več naslovov poslali tudi iz uredništva Demokracije. Večina, med drugim Banka Slovenije, nas je pri vprašanju, kako bo to vplivalo na finančno načrtovanje, napotila na ministrstvo za finance kot najbolj pristojno za komentar. S finančnega ministrstva pa so nam odgovorili, da je »Statistični urad kot neodvisen in pristojen organ pojasnil, zakaj je do razlik prišlo. Spremenjen statistični kazalnik (BDP) pomeni spremenjene vrednosti v odstotkih BDP za leto 2022, kar je izhodiščna vrednost za prihodnja leta. Sprememba ocene rasti BDP pa ne vpliva na zaveze Slovenije glede postopnega srednjeročnega uravnoteženja javnih financ«.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi številki Demokracije še preberite:
Nikina »prijazna« napoved čistk v šolskem sistemu
Ali bo nedavno odkrit škandalozen primer znašanja mladoletnice nad oskrbovanko v enem od domov za starejše postal nov povod za še večjo represijo vladne koalicije proti državljanom? Že v preteklosti se je dogajalo, da so takšni in drugačni nasilni dogodki hitro postali izgovor za sprejemanje novih ukrepov, ki so bolj ali manj prikrito usmerjeni proti opoziciji oz. njenim privržencem.
Toda v resnici vladajoča elita »boj proti sovražnemu govoru« potrebuje zato, da preprečuje morebitno razgaljanje kriminala, ki se bohoti pod sedanjo oblastjo. Na to je namignil politični analitik Miran Videtič v pogovoru za Nova24TV prejšnji teden, ko je odgovarjal na vprašanje glede ogrožanja pitne vode v Ljubljani s strani župana Zorana Jankovića. »To vprašajte je (recimo) za Niko Kovač. Le kdo bi vam o pitni vodi uspel več povedati od nje? Kolikor sam lahko prepoznam značaj župana Jankovića, se sam ne bo ustavil. Malce nerodno bi bilo za njegov stil vodenja in tudi glede na to, v kakšni časovni fazi je projekt. Ne verjamem, da bi tu vmes posegli Evropejci, še manj aktualna vlada. Ampak je pa to vaše vprašanje najboljši prikaz, zakaj elite potrebujejo ‘pregon sovražnega govora’. O tem sem vam govoril,« je dejal.
Intervjuja: dr. Davorin Kračun in dr. Ambrož Kvartič
Prof. dr. Davorin Kračun: »V primeru tako velike nesreče je treba počakati na oceno dejanske škode«
Prof. dr. Davorin Kračun je predsednik Fiskalnega sveta, neodvisnega in samostojnega državnega organa, ki nadzira vodenje javnofinančne politike. Njegova osnovna naloga je spremljanje spoštovanja fiskalnega pravila, srednjeročno uravnoteženih prihodkov in odhodkov brez zadolževanja ter izvajanja predpisov EU, ki urejajo ekonomsko upravljanje v državah članicah EU. S predsednikom FS Kračunom smo se pogovarjali o aktualnih in zelo žgočih temah na makroekonomskem področju.
Dr. Ambrož Kvartič: »Šege in obredje, ki človeka popeljejo skozi življenje, bodo vedno obstajali«
O monografiji Od imena do spomina smo se pogovarjali z njenim avtorjem dr. Ambrožem Kvartičem, ki je dejal, da so bile šege in navade, povezane z življenjskimi prelomnicami, v Sloveniji do sedaj že dobro raziskane in popisane, a so bila ta dela omejena lokalno ali pa tematsko. V njegovi monografiji pa so zbrane in povezane v eno knjigo, v kateri najdemo tudi takšne šege, ki so se v slovenskem prostoru udomačile šele pred kratkim.
Naslov: Klicni center 114 »za zagotavljanje informacij« je brez vsakršnih informacij
Premier Robert Golob je v enem od osrednjih medijev samozavestno napovedal vzpostavitev klicnega centra na številki 114, ki bi žrtvam poplav ponudil vse ključne informacije tako glede psihosocialne pomoči kot tudi glede obrazcev, ki jih je treba izpolniti za denarna povračila.
Po velikih obljubah aktualne vlade, da bo pomoč prišla pravočasno in do vseh, so ljudje še danes brez obljubljene pomoči, predvideni datumi nakazil pa se stalno prestavljajo. Eno od ključnih vprašanj, če ne kar najbolj ključno, ki ljudi zanima, je, »kdaj bo denarna pomoč nakazana«. Klicni center, ki bi moral znati na to odgovoriti, »o tem nima podatka«. Ne o tem, ne o čemerkoli drugem. Prav ste slišali, klicni center 114, ki bi ljudem moral dati vse odgovore, odgovorov preprosto nima. O tem smo se prepričali sami.
V novi številki Demokracije si lahko preberete številne analitične kolumne naših novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Jože Biščak, Andreja Valič Zver, Mitja Iršič, Stane Granda, Keith Miles, Andrej Umek, Peter Marko Tase in Matevž Tomšič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
