Piše: G. B.
V novi številki Demokracije objavljamo obširen članek o najnovejših izzivih, s katerimi se spoprijema papež Frančišek leto dni po smrti svojega predhodnika, zaslužnega papeža Benedikta XVI. Sprašujemo se, ali je sedanji papež res reformator, morda celo revolucionar – ali pa je zgolj taktično utišal liberalne pritiske iz nemške Sinodalne poti. Pišemo o pričakovanjih glede politike v letu 2024, ki bo volilno leto vsaj glede izbire poslancev v evropskem parlamentu, vendar se lahko zgodijo tudi predčasne volitve v državni zbor. Z začetkom leta 2024 se je začelo tudi obdobje »Golobove zdravstvene reforme«, ki je dopolnilno zdravstveno zavarovanje spremenila v obvezno, s tem pa je vlada povzročila le še dodaten kaos. Na drugi strani pa nas čakajo hude podražitve elektrike.
Za papeža Frančiška velja, da je že ob svojem prihodu 13. marca 2013 marsikaj postavil na glavo. Že njegov uvodni pozdrav (»Dober večer« namesto »Hvaljen Jezus«) je nekoliko šokiral bolj institucionalno usmerjeni del Cerkve. Toda odločitev kardinalskega zbora tistega dne je bila nedvoumna – na Petrov sedež je sedel človek z italijanskimi koreninami, a iz daljnega Buenos Airesa. S tem je v dokaj zakrnelo Evropo prinesel kar nekaj nenavadnih potez in stališč, ki so marsikoga zbegali. Nič čudnega torej, da so se v tem času okrepili nekateri konservativni tokovi, pa tudi nekatere sekte, denimo tista, ki temelji na razvpiti Knjigi resnice, avtorskemu delu dokaj podjetne irske »vidkinje«, ki nikoli ni nehala poudarjati, da na papeškem prestolu sedi nihče drug kot Antikrist in da je papež Benedikt XVI., ki je umrl pred enim letom, zadnji papež. In zdi se, da je vsaj prva petletka Frančiškovega pontifikata minila v ostrem nasprotju med tistimi, ki so iz papeža naredili kult osebnosti, in tistimi, ki so mu nasprotovali.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V tedniku Demokracija lahko še preberete:
Letošnje leto bo (spet) volilno – bo tudi supervolilno?
Odgovor na vprašanje v naslovu je v vsakem primeru pritrdilen. V začetku letošnjega junija nas čakajo volitve v evropski parlament, ki bodo tudi pravi pokazatelj realne moči tako koalicije kot opozicije. Slednja bo morala vzdržati morebitne razkole, predvsem v primeru, če bodo letos tudi predčasne volitve. Jasno je namreč naslednje: številni politični akterji − ne samo SDS, ampak tudi drugi – pričakujejo, da bo Anže Logar prišel s kartami na dan. Prav tako se še v tem mesecu obeta ustanovni zbor nastajajoče upokojenske stranke, ki naj bi se distancirala tako od koalicije kot opozicije. To je lahko nevarna past, ki bi pripomogla k še večji pasivnosti volivcev. Že tako ali tako je odprta fronta z NSi, kjer v primeru zmage SDS še vedno pričakujejo, da bo slednja ponudila ime mandatarja, ki ne bo predsednik SDS. Toda bistveno je, da SDS predvsem v tem času nastopi s svojim strokovnim svetom in pripravi program na podoben način kot leta 2004.
Intervjuja: Urška Perenič in John Burger
Literarna zgodovinarka dr. Urška Perenič je v intervjuju za Demokracijo med drugim pojasnila, da umetna inteligenca ne more nadomestiti človeka. »Samo primer, kako nespameten je ChatGPT pri našem Tavčarju. Ko sem ga vprašala, kdo je Ivan Tavčar, mi je postregel z vrsto netočnosti. Med drugim mi je povedal, da je bil novinar, rojen leta 1860 v Dornberku, ki da ga je celo opisoval v svojih delih. ChatGPT sem dejala, da to ne drži, in ga opozorila na napačne podatke, ki mi jih je posredoval. Pa je takoj odvrnil, da se je Tavčar rodil v Dednem Dolu, ponovil, da je bil eden od ustanoviteljev Narodne stranke, kar ne drži povsem, in dodal, da je bil znan po političnem delovanju. – Ob slednjem lahko vidite, kako hitro se umetna inteligenca uči klišejev. – Ker pa mi ni dalo miru, sem ChatGPT še izzvala, kaj ve o Visoški kroniki. Ob tem se ni dal prepričati, da to ni delo Frana Saleškega Finžgarja, ampak me je skušal kar trikrat zapeljati na kriva pota, si zatem premislil in rekel, da gre za knjigo Frana Detelja (in ne vsaj Detele),« je med drugim povedala.
Za tednik Demokracija je spregovoril tudi John Burger, ameriški katoliški novinar in avtor knjige »Ukrajina pod križem«. »Vloga Cerkve je večplastna. Zagotovo prevladuje duhovna plat, da ohranja ljudi, vzdržuje njihovo vero in zagotavlja zakramente. Katoliška cerkev, vključno z vzhodnimi cerkvami, je zakramentalna cerkev,« je dejal.
Kazniva dejanja in umetnine
Vrednost umetniških del, antikvitet in predmetov kulturne dediščine je pogosto zelo velika. Najpogostejša kazniva dejanja, ki jih policisti obravnavajo v zvezi z umetninami, so zato tatvine, tihotapljenje in ponarejanje, nenadzorovana arheološka izkopavanja ter vandalizem. Slovenija je dežela z razgibano zgodovino in bogatimi zakladi preteklosti, ki jih našteta kazniva dejanja vse bolj ogrožajo. Kulturna dediščina je ogledalo naroda ter nenadomestljiv in neprecenljiv vir informacij o življenju prednikov. Pregovor pravi, da je narod brez lastne kulturne dediščine kot drevo brez korenin, zato je zagotovo vredna več kot mizerne vsote, za katere jo običajno prodajo tatovi ali lokalni prekupčevalci, in več kot ogromni zneski, ki jih zanjo dobijo na dražbah. »Zato ne pustimo, da na račun naše kulturne dediščine bogati tolpa plenilcev in brezobzirnih preprodajalcev,« pravi policija, ki na svoji uradni spletni strani opozarja na kazniva dejanja, povezana z umetninami in s kulturno dediščino, poleg tega pa objavlja tudi seznam izginulih umetnin.
Vladajoči še dodatno povzročajo kaos v zdravstvu
Stanje v zdravstvu je čedalje slabše, mladi zdravniki navajajo celo, da je to v »smrtnih krčih«. Vlada je pripravila zakon o interventnih ukrepih, predlog ministrstva za zdravje pa je bil nato po navedbah nove resorne ministrice Valentine Prevolnik Rupel v času do sprejetja zelo spremenjen. Vladajoča koalicija je očitno upoštevala predloge iniciative Glas ljudstva, katere najvidnejša predstavnika sta Jaša Jenull in Dušan Keber. Oba sta že v začetku decembra dejala, da njihove predloge podpirata tudi koalicijski stranki SD in Levica. Z vsem skupaj pa vnašajo samo zmedo. Državni zbor je zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva sprejel 14. decembra lani. Zanj je glasovalo 47 poslank in poslancev, proti jih je bilo 25. Po prepričanju nove ministrice za zdravje zakon vključuje nujne in ciljno usmerjene ukrepe v zdravstvu, s katerimi bo odločilno vplival na organizacijo zdravstvenega sistem.
Obetajo se nam občutne podražitve elektrike
V letu 2024 bo prišlo do velikih sprememb pri obračunu za porabo električne energije. Vlada je namreč določila nov sistem obračunavanja omrežnine. Sprva je bilo predvideno, da bo ta stopil začel veljati s 1. januarjem 2024, nato so datum premaknili na 1. julij 2024. Do zamika naj bi uradno prišlo zaradi zamud z objavo novih tarif in zaradi nepripravljenosti informacijskih sistemov dobaviteljev elektrike. Nove tarife omrežnin so nato objavili, oktobra objavljeni primerjalnik med starimi in novimi cenami tarif omrežnin pa so umaknili. Nato so nas začeli prepričevati, da bodo omrežnine po novem celo nižje, preveritev tega pa ni mogoča. Omrežnina je ena od postavk na računu za elektriko in ta čas predstavlja približno tretjino celotnega zneska. Namenjena je pokrivanju stroškov elektrooperaterjev, ki se nanašajo na razvoj, obratovanje in vzdrževanje omrežja. Sistemski operater distribucijskega omrežja (Sodo) pa je izračunal, da bo treba v naslednjih 10 letih za razvoj omrežja nameniti kar 3,5 milijarde evrov. Zato nov sistem obračunavanja. Vprašamo pa se lahko, ali gre tudi v tem primeru za podobno prenapihnjenost stroškov, kot so jih v zdajšnji vladi sprva izračunali za popoplavno varnost.
Smrt Henryja Kissingerja – začetek nove dobe?
Devetindvajsetega novembra je v starosti sto let umrl ameriški diplomat in geopolitični svetovalec Henry A. Kissinger, ki je bil v času, ko sta bila predsednika ZDA Richard Nixon in Gerald Ford, državni sekretar oziroma zunanji minister. Kissinger, ki po končanju mandata zunanjega ministra ni imel uradno nobene pomembne politične funkcije več, je bil ne glede na to več kot pol stoletja eden najvplivnejših ljudi v svetovni politiki. Bil je neformalni zunanjepolitični svetovalec vseh ameriških predsednikov ne glede na strankarsko pripadnost, vplivni lobist za tuje države in multinacionalke, bil je v upravnih odborih fakultet in think tankov, predavatelj in publicist s področja geopolitike ter član upravnih odborov velikih korporacij. V javnosti je veljal za človeka, ki ve vse, kar se v zakulisju svetovne politike dogaja, ki pozna vsakogar, ki v mednarodni politiki ali gospodarstvu kaj pomeni, in ki je na takšen ali drugačen način povezan z vsemi pomembnejšimi svetovnimi dogodki.
V novi številki Demokracije lahko preberete številne analitične kolumne naših novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Mitja Iršič, Gašper Blažič, Nina Žoher, Anita Gužvič, Stane Granda, Andrej Aplenc, Keith Miles in Matevž Tomšič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
