Piše: G. B.
V novi številki Demokracije tokrat objavljamo poročilo s kongresa SD, kjer so »ponosni nasledniki« s težavo izvolili novo vodstvo. Pišemo o tem, kako ukradeni otroci iz časa komunistične Jugoslavije ter njihove matere še vedno iščejo pravico, pa tudi o tem, kako Milan Kučan predaja svoje mafijsko žezlo v roke Zoranu Jankoviću, ki postaja novi glavni boter, ter o tem, kako je ministrica za kulturo Asta Vrečko s pomočjo medijskega sklada nagradila predvsem levičarsko medijsko klientelo. Objavljamo intervjuje z voditeljico podkasta Na tekočem Karin Planinšek, pa tudi s Sašom Radovanovičem in Bojanom Kekcem. Z Demokracijo boste vedeli več!
V Sloveniji dobivamo novega »botra«. Zadnjega šefa partije Milana Kučana kot »botra« namreč vse bolj nadomešča ljubljanski župan Zoran Janković. Očitno je, da je predsednik vlade Robert Golob Jankoviću vse bolj podrejen. Povezave med Kučanom in Jankovićem segajo že desetletja nazaj, ko je bil slednji še vodilni v Mercatorju, kjer je po politični liniji nasledil Mirana Goslarja. Da ga je nastavila politika, je Jankoviću v enem od srečanj zabrusil že takratni predsednik vlade in LDS Tone Rop, vse to pa so naključno posnele tv-kamere. Brez botra Jankovićevega imenovanja na vrh Mercatorja ne bi bilo. Povezave med Robertom Golobom in Jankovićem pa segajo že najmanj desetletje nazaj, ko je bil Golob v Jankovićevi stranki Pozitivna Slovenija postrešček. Pravzaprav je bil Golob podpredsednik Pozitivne Slovenije, ki ji je predsedoval Zoran Janković. Golob je nato, verjetno po dogovoru, prešel v Stranko Alenke Bratušek (SAB), kjer je prav tako prevzel podpredsedniško mesto.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki tednika Demokracija!
V novi številki Demokracije še preberite:
Kongres ponosnih naslednikov ZKS in zakaj novega predsednika SD lahko izsiljujejo
V soboto, 13. aprila, je bila Tanja Fajon še zadnji dan predsednica Socialnih demokratov. Stranka se je ta dan sešla na izrednem kongresu, na njem izvolila novo vodstvo in s tem poskusila presekati gordijski vozel zaradi afere z zgradbo na Litijski 51. Spomnimo: gre za tisto preplačano zgradbo, pri kateri si je sedaj že nekdanja ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan pilatovsko umila roke in nato še zapustila SD, umaknila pa se je tudi iz vlade. Čeprav je za afero odgovoren tudi predsednik vlade Robert Golob, je »svobodnjakom« uspelo usmeriti pozornost na tedanjega glavnega tajnika SD Klemena Žiberta, ki se je na položaj glavnega tajnika prebil na kongresu stranke oktobra 2022, ko je tudi obljubljal finančno konsolidacijo stranke. No, to mu ni uspelo. Vmes se je SD preselila iz Moskovičeve vile (na Levstikovi) v poslovno zgradbo na Nazorjevi, kjer je SD menda podnajemnica (!), nekdanjo judovsko vilo pa so sprva hoteli obdržati za dejavnost Inštituta 1. maj, ki je nekakšna »hčerinska družba« SD. No, sedaj jo prodajajo za 2,2 milijona evrov, skoraj toliko pa naj bi znašali tudi dolgovi stranke (nekateri omenjajo dolg 1,2 milijona evrov). Zato je bilo jasno, da je bila Tanja Fajon zaradi odstopa Klemena Žiberta pretresena. 12. februarja, dva dni pred pepelnico, se je pred kamerami posula s pepelom in napovedala izredni kongres stranke, ta pa je sledil dva meseca kasneje, prejšnjo soboto torej. Izvedelo se je tudi, da sama ne bo več kandidirala.
Intervjuji: Karin Planinšek, Sašo Radovanovič in Bojan Kekec
V posebnem intervjuju za Demokracijo je tokrat spregovorila kandidatka SDS za poslanko v evropskem parlamentu in voditeljica podkasta Na tekočem Karin Planinšek. »Moj vstop v politiko se je zgodil zelo na hitro, v bistvu nepričakovano. Sicer že od malih nog v sebi čutim zelo močno željo pomagati skupnosti, po ustvarjanju boljšega življenja za vse, vendar dolgo nisem vedela, s katerimi sredstvi bi to lahko začela udejanjati. Pred dvema letoma pa sem se kot mlada programerka znašla v čisto običajni situaciji, in sicer v pogovoru z bližnjimi o trenutni politični situaciji v državi. Vendar je ta pogovor spremenil vse,« je med drugim dejala. Kot pravi, želi navdušiti mlade, da bi se bolj zanimali za družbene in politične razmere pri nas.
Publicist in zgodovinar Sašo Radovanovič je za Demokracijo pojasnil okoliščine uničevanja neeksplodiranih bojnih sredstev, saj morajo večkrat na leto opravljati takšna dejanja. »Takšne neeksplodirane bombe so nepredvidljive, ker obstaja velika verjetnost samosprožitve. Poleg tega je vžigalnik opremljen z varnostno napravo. Poskus odvijanja ga bo takoj sprožil. Za te bombe nemški strokovnjaki pravijo, da ni vprašanje, ali bodo eksplodirale, temveč kdaj bodo eksplodirale,« je dejal. Za Demokracijo je v intervjuju spregovoril tudi direktor Komunale Novo mesto Bojan Kekec.
Ukradeni otroci, žrtve titoizma, iščejo pravico tudi po 50 letih
Komisija DZ RS za peticije je po slabem letu znova obravnavala primer mater, ki so v 70. in 80. letih 20. stoletja v nekdanji Jugoslaviji izgubile otroke, a nekatere dvomijo, da so ti res umrli. Koalicijski poslanci se razprave niso (!) udeležili, češ da so podobno razpravo opravili že lani. Pobudnica že druge razprave o tej temi na Komisiji DZ v tem mandatu je bila Simona Šeremet Kalanj iz Društva izgubljeni otroci Slovenije, ki pomaga materam iskati otroke, ki naj ne bi bili umrli. »Vsem je skupno to, da so materam v porodnišnici dejali, da je njihov novorojenček umrl, niso pa ga smele videti. V roke so dobile le pomanjkljivo dokumentacijo, za pogreb pa se je ponudila kar porodnišnica, da ga bo opravila,« je dejala. V resnici pa novorojenček po njenih besedah ni umrl, pač pa naj bi ga bili prodali v posvojitev. Opisala je nedaven primer, ko so opravili ekshumacijo groba, ker so nekateri trdili, da je v njem otrok ene od mam, ki je ves čas plačevala grobnino, ko pa je želela truplo ekshumirati, so ji rekli, da tega groba nimajo. Grob so nato našli šele po enem mesecu, v njem pa sta bili samo dve kosti odraslega človeka. Mariborsko pokopališče od 23 »umrlih« otrok nima niti enega grobnega mesta, je še razkrila Šeremet Kalanjeva. Vsi primeri so dodeljeni Specializiranemu državnemu tožilstvu.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko nagrajuje levičarsko medijsko klientelo
Ministrstvo za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko, Levica, je na razpisu za medije za leto 2024 razdelilo 2,968 milijona evrov. Za medije in portale so namenili 765.280 evrov, za radijske in televizijske postaje pa nekaj več kot 2,2 milijona evrov. Pri tem so bogato nagradili medije v lasti smetarsko-medijskega tajkuna Martina Odlazka − dvanajstim medijem so dodelili kar 729.312 evrov ali skoraj četrtino (24,5 odstotka) vseh sredstev. Denar so torej razdelili 36 tiskanim medijem in portalom ter 33 radijskim in televizijskim postajam. Zavrnili so 34 prijaviteljev. To pomeni, da so se na razpis prijavile 103 družbe ali zavodi. Največje zneske so dodelili Odlazkovim radijem. Martin Odlazek, ki obvladuje okoli 90 različnih medijev, od dnevnih časnikov do revij, portalov, radijskih postaj in televizij, je tako zmagovalec letošnjega medijskega razpisa. Največ, kar 95.232 davkoplačevalskih evrov, je prejel Koroški radio. Več kot 70 tisoč evrov so dodelili Radio-tedniku Ptuj, Radiu Triglav, Radiu Kranj, Radiu Robin iz Nove Gorice, NT&RC iz Celja in Radiu Krka iz Novega mesta. Med tiskanimi mediji je največ prejel Večer, 40 tisoč evrov, kar je bila tudi najvišja meja v razpisu. Odlazkovim so denar razdelili še za Primorske novice, Media Partner Agencijo in medije na naslovu Slovenska ulica 40 v Murski Soboti, pri čemer so ime ali imena medijev v poročilu o rezultatih razpisa preprosto izpustili. Celoten seznam Odlazkovih medijev, ki so prejeli davkoplačevalski denar za leto 2024, objavljamo posebej.
Zakon o dolgotrajni oskrbi še vedno ne deluje
Zakon o dolgotrajni oskrbi, kot so si ga zamislili v koaliciji Gibanja Svoboda, SD in Levice, še vedno ne deluje. Do tega so kritični tako v Slovenski demokratski stranki, kjer na to opozarjajo že dlje časa, v začetku aprila pa so na to opozorili tudi v več organizacijah v socialnem in zdravstvenem varstvu. Centri za socialno delo navajajo, da prve pravice iz dolgotrajne oskrbe, ki bi morala zaživeti z novim letom, še vedno ni mogoče uveljaviti, saj ne deluje informacijski sistem za odločanje o novih vlogah. Področje dolgotrajne oskrbe po novem spada pod okrilje ministrstva za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac, član Levice in ustanovitelj Inštituta 8. marec. V osmih strokovnih organizacijah v socialnem in zdravstvenem varstvu pa navajajo, da ministrstvo ne uresničuje zaveze o vključevanju stroke v dopolnjevanje sistema dolgotrajne oskrbe. Maljevca pozivajo, naj jih nemudoma vključi tako v pripravo dopolnitev zakona o dolgotrajni oskrbi kot spremljajočih pravilnikov. Posvetovalna delovna skupina, ki jo vodi ministrstvo, v njej pa so tudi predstavniki Socialne zbornice Slovenije in Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, se s pripravljenimi pravilniki ni strinjala.
Mrežo, ki jo levičarji pletejo, je treba že v kali zatreti
Venezuela uvaja zakon, ki bo levičarski vladi omogočil popolno cenzuro. Venezuela je levičarski laboratorij za preizkušanje novih oblik kulturnega boja in volilnih prevar, da bi jih nato razširila po vsem svetu. Mrežo, ki jo levičarji pletejo, je treba že v kali zatreti. V pripravah za predsedniške volitve 28. julija je avtokratski levičarski režim Nicolasa Madura v Venezueli že sprejel dva ukrepa, s katerima želi vplivati na volitve. Za začetek je preprečil registracijo kandidature Maríe Corine Machado, ki je nesporna voditeljica opozicije, saj je zmagala z 92 odstotki glasov na opozicijskih predvolitvah. Poleg tega pa je sprožena še široka kampanja preganjanja sodelavcev in vidnih zaveznikov Machadove. Madurova policija je tako zaprla generalnega sekretarja stranke Marie Corine Machado (Vente Venezuela) in še pet drugih članov njene volilne ekipe. Poleg tega so proti šestim njenim najtesnejšim sodelavcem vložili naloge za aretacijo, zato so se ti zatekli na argentinsko veleposlaništvo v Caracasu in tam so zaprosili za azil. Kazenska ovadba je bil vložena tudi proti novinarju Orlandu Avendañu, ker pa je ta v tujini, se je politična policija spravila na njegove starše, jim preiskovala dom in jih šikanirala.
V novi številki Demokracije lahko preberete številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Domen Mezeg, Žiga Korsika, Mitja Iršič, Vinko Gorenak, Janez Juhant in Matevž Tomšič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
