V novi reviji Demokracija razkrivamo, koliko zaslužijo zaposleni v kabinetu predsednika vlade Marjana Šarca. Pišemo, kdo je zmagovalec in kdo poraženec lokalnih volitev. Objavljamo intervjuja z generalnim sekretarjem Združenja delodajalcev Slovenije Jožetom Smoletom in avtorjem popularne hrvaške oddaje Bujica Velimirjem Bujancem. Razgaljamo marakeško deklaracijo in nove prevare migrantov! Vabljeni k nakupu Demokracije!
»Baba je žaba, žaba pa člouk ni,« se je še pred nedavnim našemljen in nakremžen z improviziranih odrov na gasilskih veselicah drl Marjan Šarec, predsednik vlade. Ko pogledamo seznam oktobrskih plač, ki so jih v kabinetu predsednika vlade dobili njegovi najtesnejši sodelavci, ki uživajo Šarčevo zaupanje, ni primernejše primerjave od slovitega reka »od besed k dejanjem«, v izvirniku »Put your money where your mouth is«. V Šarčevi najožji vladni ekipi je skupaj z njim 18 oseb. Levji delež vseh dobro plačanih mest zasedajo moški, čeprav jih je v ekipi pol manj kot žensk. Kabinet predsednika vlade Marjana Šarca smo zaprosili za podatke, koliko ljudi je bilo tam zaposlenih na dan 12. 11. 2018. Zaprosili smo za seznam, koliko je stalnih sodelavcev in koliko sodelavcev, katerih delovno razmerje je vezano na zaupanje predsednika vlade, in njihov poimenski seznam.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Sladko-kisli finale županskih volitev
Za nami je drugi krog županskih volitev, ki so, podobno kot lokalne dva tedna prej, prinesle precej mešanih občutkov. Precej »kislo« je bilo v Mariboru, kjer je v drugem krogu kljub številnim spodrsljajem, ki si jih je privoščil, prepričljivo zmagal razvpiti Saša Arsenovič. So pa volitve v celoti potrdile dve znani pravili: dosedanji župani, ki ne zmagajo v prvem krogu, le stežka zmagajo v drugem krogu, tako da so bili župani, ki so za nov mandat dobili potrditev v drugem krogu, bolj izjeme kot pravilo. Izkušnje tudi kažejo, da med kandidati, ki doslej še niso bili župani, največkrat uspejo tisti, ki so bili do sedaj podžupani.
Intervjuja: Jože Smole in Velimir Bujanec
Rdeča nit je, da delodajalci ne nasprotujemo dvigu minimalne plače, nasprotujemo pa njeni predlagani definiciji. Vztrajamo pa, da država ne more vzeti plačne politike v gospodarstvu v svoje roke, je v intervjuju za Demokracijo dejal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole. O cenzuri v Sloveniji in na Hrvaškem pa smo se pogovarjali z Velimirjem Bujancem, znanim hrvaškim novinarjem in voditeljem priljubljene oddaje Bujica, ki jo vodi in ureja od leta 2010. Na Fakulteti za politične znanosti v Zagrebu je študiral politologijo, na Vseučilišču v Zagrebu pa novinarstvo. Kot prostovoljec je aktivno sodeloval v hrvaški vojni za domovino.
Cene nepremičnin še vedno rastejo
Pred dnevi sva se z znanko pogovarjali, kako draga so stanovanja v Ljubljani. Povedala mi je, da s partnerjem za enosobno stanovanje v Šiški plačujeta 600 evrov. Celo študenti naj bi samo za sobe s skupno kopalnico in kuhinjo plačevali precej več kot 200 evrov. Hiter pogled na spletni portal nepremičnine.net pove, da je treba za mesečni najem stanovanja za Bežigradom, ki meri 60 kvadratnih metrov, ta čas v povprečju odšteti med 700 in 1.000 evri. Najemnina je tako zajeten strošek družinskega proračuna. Povprečna družina pa si v prestolnici še zlasti težko privošči nakup stanovanja.
Preprosti odgovori za novo pot
Sprašujem se, ali ima Slovenija privlačno alternativo togemu stanju politike in družbe. Ljudje to čutijo ne glede na demagogijo novih ministrov. Ljudi ni mogoče goljufati. Vedo, kdo rad dela dolgove, kdo je res liberalen, kdo ima trd nazor v svojem idejnem jedru. Ni govora o upanju in zamenjavi srca Slovenije. Nov človek je brez novega duha. Ljudje dobro razumejo, če ima nekdo povedati kaj novega preprosto, brez olepševanja. Ne sme delovati kot karikatura, kot robot. Gorje politikom, ki ne pokažejo čutnosti, skrivnostnosti, ki si intimnega življenja ne znajo predstavljati.
Pakt pomeni destrukcijo zahodne civilizacije!
Slovenija med državami z najvišjim odstotkom priseljencev. V zadnjih dneh migrantoljubci prehajajo v medijsko ofenzivo, ki je odgovor na vse več kritik, ki letijo na nameravano sprejetje t. i. globalnega dogovora o migracijah. Ta izredno škodljivi dokument, ki namerava na široko odpreti vrata zahodnih držav priseljevanju iz tretjega sveta, nam skušajo prodati kot nekaj izredno pozitivnega in želenega. Dejansko pa gre za instrument, ki bo pomagal levo liberalnim ideologom končno uresničiti njihova dolgoletna prizadevanja, to pa je uničenje evropske kulture in tradicij.
Migrantske prevare! Zbudi se, Evropa!
V Ipswichu v Veliki Britaniji je učiteljica v razredu predstavila novega sošolca. Čeprav je bil na pogled drugačen od učencev, ki so že sedeli v klopeh, so ga takoj sprejeli, ko so izvedeli, kaj vse je v svojem življenju moral prestati. Rojen je bil namreč v Iranu, kjer mu ni bilo dano, da uživa v svojem otroštvu, pač pa se je, ker mu je po življenju stregla teokratska oblast, s svojim tri leta mlajšim bratom, dvanajstletnikom, odpravil na nevarno dolgo pot do svobode. Do Velike Britanije.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
